URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

NOVE G E N E R A C I JE Primorje bo gradilo v Beogradu Družba Primorje je včeraj v Beogradu podpisala pogodbo za gradnjo pristopnih cest do mostu preko Save v vrednosti nekaj več kot 48 milijonov evrov. Dela na projektu, katerega rok izgradnje je 400 dni, bo Primorje začelo v roku 14 dni po podpisu pogodbe. Večji del projekta je izgradnja velikega pristop- nega viadukta v dolžini 800 metrov, po katerem poteka 6-pasovna pristopna cesta. Vmes pa bo potekala trasa mestnega metroja. Dostopna cesta je aorta ključne cestne povezave, ki vodi preko velikega mostu čez reko Savo, ki bo v kratkem končan in bo pomenil razbremenitev pro- metnih tokov v Beogradu. Objekt, ki ga bo gradilo Primorje, pomeni osrednjo po- vezavo med mostom in sistemom povezovalnih cest, ki vodijo do mostu. (gr) Neuspešna prevzemna ponudba za Slovenijales V ponedeljek se je iztekla prevzemna ponudba Zavarovalnice Triglav za delni- ce Slovenijalesa, saj prevzemniku ni uspelo pridobiti več kot 90 odstotkov last- ništva Slovenijalesa. Že pred objavo prevzemne ponudbe (po ceni 112,60 evra za delnico) je bila Zavarovalnica Triglav imetnica 61,74 odstotka vseh delnic Slo- venijalesa, prevzemno ponudbo pa je sprejelo 868 delničarjev s skupno 37.257 delnicami, ker predstavlja 13,62 odstotka vseh delnic Slovenijalesa. Prevzemna ponudba tako velja za neuspešno, saj je Triglav uspel pridobiti 206.170 delnic ali 75,35 odstotka vseh in ne vsaj 90 odstotkov, kot bi po zakonu prevzemnik smel druge delničarje iztisniti iz lastništva. V zvezi s to prevzemno ponudbo, ki pa zdaj ne bo veljala, se je veliko špekuliralo tudi o zlorabi notranjih informacij, ko je vrednost delnice z aprilskih 20 poskočila na junijskih 100 in več evrov. (dt) Pisarna v oblaku iz podjetja NIL V tem tednu je Vodacom, hčerinsko podjetje Vodafona, svojim strankam ponu- dilo celostno soritev "Office in cloud" ali pisarna v oblaku. Omenjeno storitev in tehnologijo je v celoti razvilo slovensko podjetje NIL s sedežem v Ljubljani. Novo storitev bo Vodacom najprej ponudil svojim strankam v Južnoafriški re- publiki, nato pa tudi širše po svetu v sklopu skupine Vodafone. (gr) SecurlD A LI D I G I T A L NO POTRDILO? U-l področju i p l c t n p gj bdti^ittvrt j.r c-č va-i protauljamc m o r i i o it izbire u p o u b c S m u M D k a r t i c * M< drgttalnega potrdili ali oboje Izberite pno trvožrMHl r nn vul' nadln (H izLtffiie Pi04pJ<?!' P K l U t \NK A J •;,..:.. - •] L. B A N K A S L O V E N I J E Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 29. junija 2011 Država Oznaka Šifra Tečaj ZDA USD 840 1,4425 Japonska JPY 392 116,93 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,342 Danska DKK 208 7,4592 Velika Britanija GBP 826 0,89980 Madžarska HUF 348 267,05 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7093 Poljska PLN 985 3,9987 Romunija RON 946 4,2105 Švedska SEK 752 9,2047 Švica CHF 756 1,2036 Norveška NOK 578 7,8055 Hrvaška HRK 191 7,3833 Rusija RUB 643 40,3780 Turčija TRY 949 2,3604 Avstralija AUD 036 1,3585 Brazilija BRL 986 2,2687 Kanada CAD 124 1,4037 Kitajska CNY 156 9,3235 Hongkong HKD 344 11,2265 Indonezija IDR 360 12412,97 Izrael ILS 376 4,9476 Indija INR 356 64,7210 Južna Koreja KRW 410 1553,32 Mehika MXN 484 16,9954 Malezija MYR 458 4,3727 Nova Zelandija NZD 554 1,7559 DELAVSKA HRANILNICA d.d. www.delavska-hranilnica.si UGODNI OSEBNI R A Č U NI DH Strošek vodenja 1,25 C, prvih 12 mesecev brezplačno, strošek plačila položnice 0,39 C, strošek elektronskega nakazila 0,20 C, elektronska banka DH-plus brezplačno, mesečna uporabnina 0,42 C, dvigi na bankomatlh (SLO In EMU) brezplačno. Poraba vina v Sloveniji pada Čeprav je skrb zbujajoč podatek, da se zmanjšuje izvoz, da naraščajo zaloge slovenskega vina in da siva ekonomija še vedno ni ukročena, opogumlja dejstvo, da po drugi strani slovenskemu vinu cena vendarle raste SLAVKO PODBREŽNIK "Tako dinamičnega dogajanja, kot ga zasledimo v slovenskem vinogradništ- vu in vinarstvu v zadnjih petih letih, v Sloveniji še ni bilo. Dogajajo se celostne grafične prenove, tehnološke posodo bitve, ustvarjajo se novi slogi vin, kar bi ob večji usmerjevalni vlogi države lahko privedlo do ključne vloge vina znotraj turizma in gastronomskih pri- zadevanj," je na tiskovni konferenci smelo napovedal Dušan Brejc, direk- tor Vinske družbe Slovenije (VDS). A ocene slovenskemu vinu v tem trenutku le niso naklonjene. Poraba vina v Sloveniji pada in se je po oceni Brejca v letu 2010 glede na predhodne leto še zmanjšala za okoli 10 odstot- kov. Po podatkih DG Agri zaloge vina v Sloveniji naraščajo in so v vinograd- niškem letu 2009-2010 dosegle 41 mili- jonov litrov. Velik del krivde za to nosi sivi vinski trg, ki se ne zmanjšuje in že presega 40 odstotkov javne proda- je: "V letošnjem letu si sicer kmetijsko ministrstvo prizadeva povečati vpis vi- nogradov v register, vendar bodo rezul- tati tega dela vidni šele po dveh letih. Takšno stanje je za vinarje, ki izključno živijo od grozdja in vina, popolnoma nevzdržno, saj obstaja verjetnost, da za- radi kaosa na trgu propadejo celo vital- ni ponudniki vina," opozarja Brejc. Prodaja belih vin raste Družbeniki VDS na domačem trgu pro- dajo 24 milijonov in na tujih 5 milijo- nov litrov vina. Prodaja na domačem trgu je v primerjavi z letom 2009 zra- sla za 14 odstotkov, na tujem trgu pa je padla za 4,7 odstotka. Na domačem Dušan Brejc: "V VDS se zavedamo družbene odgovornosti pitja alkoholnih pijač. Zato smo oblikovali slogan Ob vinu vodo. Vedno. Gre za trajno akcijo, v kateri smo vinarje ozavestili o pomenu zmernega pitja vina, naši družbeniki pa bodo idejo širili med svo- jimi pivci. Tudi tako, da ob vinu ponujajo plastenke z vodo." (Slavko Podbrežnik) Vino ni krivo Med ukrepi, ki bodo ključno prizadeli celoten sektor, so po mnenju Dušana Brejca ukrepi zakona o omejevanju porabe alkoholnih pijač in ostrejši pro- metni zakon, ki lahko po izkušnjah Španije prodajo vina že v prvem letu znižajo za 20 odstotkov: "Pričakujemo, da bo MKGP ustrezno zaščitilo sek- tor, saj vino ni krivo za čezmerno pitje alkoholnih pijač. Glede na italijanske podatke je krivda alkoholnih pijač pri prometnih nesrečah šestkrat manjša kot v Sloveniji, kar sproži resne pomisleke pri metodološkem beleženju vzro- kov nesreč." (slp) trgu je opazen večji delež deželnih vin in manjši delež vrhunskih vin, kako- vostna vina pa ohranjajo relativno sta- bilni delež. Prav tako rahlo rastejo bela vina, rdeča kažejo rahel padec, po ne- kajletni rasti se opazi manjši padec ro- zejev, peneča vina pa izkazujejo rast, še posebno rozeji. Več kot 75 odstotkov slovenskega vina, ki ga družbeniki VDS izvozijo, popijejo zunaj Evropske unije. Zani- mivo je, da postaja zanje vedno za- nimivejša Kitajska, ki je po količini izvoženega slovenskega vina skočila na prvo mesto. Tja se proda kar milijon li- trov slovenskega vina, večino tega klet P&F Jeruzalem - Ormož. Sledijo ji uvo- znice Hrvaška, ZDA, Italija, BiH, Nem- čija in Srbija. "Padec skupne prodaje izvoženih vin je predvsem posledica bistveno manjšega izvoza odprtih vin, ki se je prepolovil. Zato pa so stekleničena vina z višjo dodano vrednostjo zrasla za 62 odstotkov, pri čemer se je skoraj za 1 milijon litrov povečal izvoz belih vin, podvojil se je izvoz rdečih vin. 76 odstotkov belih vin izvozimo v tret- je države, 65 odstotkov rdečih vin pa izvozimo v EU. Pri naših družbenikih povprečna izvozna cena raste, kar je dober znak in na glavnih trgih doseže povprečje med 1,7 in 2,2 evra na liter. Izvoz pe- nečih vin se je povečal za 64 odstot- kov, od tega kar 83 odstotkov konča v tretjih državah zunaj EU," je še po- vedal Brejc. Slovenski turisti v Grčiji nimajo težav V turističnih agencijah ne beležijo kakršnih koli težav ali odpovedi letovanj svojih gostov zaradi prostestov v Grčiji, četudi so cene še vedno relativno visoke GABRIJEL TOPLAK Potem ko so grško prestolnico pretre- sli eni najbolj nasilnih protestov v zadnjem letu, v katerih je bilo več ra- njenih ljudi, turistična sezona pa je na vrhuncu, smo v nekaterih turističnih agencijah preverili, ali so se morda Slo- venci prestrašili, če bi letovali v tej sre- dozemski državi na jugu Balkanskega polotoka. Zanimalo nas je tudi, ali je v zadnjem času interes za letovanja kaj manjši oziroma ali se morebiti srečuje- jo tudi z odpovedmi in podobnim. Mišo Mrvaljevic, svetovalec upra- ve pri Kompasu, pravi, da vsi njiho- vi čarterji v Grčijo letijo normalno, večina letov je načrtovana za konec tedna. "Za Grčijo je zanimanje precejš- nje, letos beležimo celo povišanje, kar lahko pripišemo predvsem temu, da smo ohranili ugodne cene ter še do- datno popestrili ponudbo na grških otokih. Sicer pa Grčije ni težko pripo- ročati, saj gre za izjemno lepo naravo, dobro hrano, prijazne domačine, ki se dobro zavedajo, da živijo od turizma, ter seveda stabilno, sončno vreme in toplo morje. Grčija je, vsaj kar se turiz- ma tiče, tudi letos ena od petih najbolj- ši destinacij na Mediteranu," pojasnjuje Mrvaljevic. Jože Režonja iz Relax Turizma je povedal, da odpovedi letovanj nima- jo, vendar zanimanje za Grčijo ne na- rašča in tudi ne upada. "Lahko rečem, da je skozi celotno sezono konstantno in podobno kot pred leti. Gostje, ki se odločijo za Grčijo, zelo dobro pozna- jo situacijo na posamezni destinaciji, kamor se odpravljajo," je dodal Režo- nja. Še vedno aktualna pa je Grčija v Tu- ristični agenciji Columbus, četudi so, kot pravi Andreja Žmaher cene ostale nespremenjene in so glede na kvalite- to, ki jo ponujajo, precej visoke. "Če pri- merjamo Grčijo s Španijo ali Turčijo, je Grčija dražja in nudi tudi manj kvalitet- no ponudbo kot drugi. Nismo še imeli gosta, ki bi prišel najprej vprašat, ali je letovanje v Grčijo sploh varno, ampak se za dopust samo odločijo. A ker so- delujemo s slovenskimi in tujimi tour operaterji, s katerimi smo v nenehnem stiku, bi za goste zagotovo ustrezno poskrbeli," je poudarila Žmaherjeva. Nekaj gostov v Grčiji imajo tačas tudi v turistični agenciji Globus turizem, je dejala Mirela Piperčič Perko. "Za zdaj še težko ocenim, za koliko se je zmanjšalo zanimanje za letovanje, saj je povpraševanje po grških destinaci- jah še vedno konstantno, a so, kot opa- zimo, ljudje vseeno previdnejši. Tačas imamo nekaj gostov v tej državi, ki imajo ves čas na voljo slovenskega predstavnika, vendar nam ta, četudi smo z njim v nenehnem stiku, doslej še ni javil, da bi se zgodilo kaj nepriča- kovanega. Se pa v večini izogibamo prodaji aranžmajev v bližini Aten," je pojasnila Piperčič Perkova. Majhen odstotek slovenskih turi- stov v Grčiji je na spisku gostov turistič- ne agencije Žniders, saj so po besedah Cvet-ke Lipič v prvi vrsti zelo visoke cene, ki jih Grki kljub svoji situaciji, v kateri so se znašli, sploh ne spuščajo, tiste, ki marsikoga odvrnejo od poto- vanja na celino. "Otoki, kot so Kreta, Rodos in Santorini, se še vedno dobro prodajajo, vendar še zdaleč ne masov- no, medtem ko v samih Atenah tačas nimamo nobenih potnikov," je razloži- la Lipičeva. V turistični agenciji Euroval pa imajo na celini oziroma v notranjosti Grčije tri goste. "Tja so se odpravili s svojim avtomobilom in se nam še niso javili, čeprav imamo dogovorjeno, da se oglasijo takoj, če nastanejo kakršne- koli težave, saj imajo tudi našo telefon- sko številko. Iz tega lahko sklepamo, da najverjetneje nimajo težav. Grški otoki pa postajajo popularni šele sedaj in od organizatorjev potovanj nima- mo nobenih podatkov, da bi prihajalo do kakšnih odpovedi," je dejala vodja agencije Hedi Kozar.