URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

MARIBOR DANES, JUTRI Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta delujev-UKC Ma- ribor, Ljubljanska ulica 5,v-urgentnem centru -v-pritličju stolpnice (kirurgi- ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj,v-soboto od 7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je delov-ni čas enak kotv-nedeljo. • Obiski dežurnega zdrav-nika na domu se izv-ajajo od ponedeljka do sobote med 16. in 23. uro,v-nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem naročila za obisk poteka po telefonski štev-ilki 02 33 31 888, dnev-no od 9. do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delov-anja službe lahko uporabniki dobijo na štev-ilki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd - mb.si. • Zobozdrav-stv-ena dežurna služba delujev-zobnih ambulantah v- Sv-etoza- rev-ski ulici 21 (pritličje nov-e zgradbe). Delov-ni čas: sobota od 7. do 12. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delov-nega časa so ob petkih popoldne zobozdrav-stv-ene ambulantev-Sv-etozarev-ski ulici 21 zaprte. Telefonska štev-ilka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdrav-stv-ena služba delujev-sakdan od 20. do 24. ure. • Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let delujev-pritličju Voš- njakov-e ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjenega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo počakati na sv-ojega izbranega zdrav-nika. Delov-ni čas: sobota od 15. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska štev-ilka: 02 22 86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v-sak dan od 20. do 23. ure. • Ambulanta za osebe brez zdrav-stv-enega zav-arov-anja s pripadajočo sv-etov-al- nico delujev-Strossmayerjev-i 15v-Mariboru (prostori Nadškofijske karitas Maribor). Delov-ni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdrav-nik je prisoten v-sak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od 10. ure do 12.30, v-sak drugi in tretji tedenv-mesecu ob sredah pa tudi od 15. ure do 16.30. Informacije na telefonski štev-ilki 0590 80 359. Krvodajalske akcije - Rdeči križv-abiv-sezdrav-e občane od 18. do 65. leta na kr- v-odajalske akcijev-UKC Maribor,v-center za transfuzijsko medicino (v- kleti stolpnice), v-sak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več infor- macij na spletni strani www.rkmb-drustv-o.si . Dežurna lekarna - Dežurna lekarnav-Mariboru je lekarna Taborv-Ljubljanski ulici 9, priv-hoduv-bolnišnico. Odprta je 24 ur dnev-no. Po 21. uri izdajajo zdrav-ila pri dežurni linici. MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Alenka Kramberger dekli- co (2550 g, 46 cm) in deklico (2675 g, 47,5 cm), Aleksandra Motaln deklico (3620 g, 51,5 cm), Nataša Podvratnik deklico (2980 g, 47 cm), Mojca Cizerl de- klico (3220 g, 49 cm), Andreja Pečuh dečka (2800 g, 50 cm) in deklico (2580 g, 46,5 cm), Tanja Cesar deklico (2900 g, 49 cm). Čestitamo. Zadnje slovo - Pogrebi danes,v-četrtek, 30. junija Pokopališče Pobrežje: Janko Laboš - ob 12.15 in Rado Lenard - ob 13. uri. Vedno bolj jih zanima, kje je zelenjava zrasla Začetek poletja je čas, ko so tudi pro- dajne mize na zelenjav-nih tržnicah bogato založene. Letošnje leto je bilo še posebno radodarno s soncem in na prodajnih mizah je mogoče zaslediti tudi pridelke, ki so prejšnja leta dozo- rev-ali v-eliko kasneje. Borov-nic bo v- dolini počasi že zmanjkalo, so v-čeraj pripov-edov-ali prodajalci, tako da bo treba na Pohorje, kjer so zdaj še zele- ne. Tudi lisičke se že sramežljiv-o ponu- jajo, medtem ko jurčkov- še niv-ideti.A če bo konec tedna dežev-alo, jih bomo drugi teden zagotov-o že ponudili, je pov-edala ena od prodajalk. Tudi sliv-e so že dozorele pa v-išnje, prv-a letošnja jabolka je že mogoče kupiti in zgodnje sorte hrušk ponujajo. Pa v-išnje, mare- lice in breskv-e, ribez in maline. Same takšne dobrote, ki imajo v-eliko v-ita- minov- in jih je treba čim pogosteje jesti. Veliko je tudi stročjega fižola, niz- kega in v-isokega. In ker je stročji fižol zdrav-, predv-sem sladkornim bolni- kom pomaga zmanjšev-ati sladkor v- krv-i, bi ga bilo treba zdaj čim pogoste- je uživ-ati. Če se bo v-reme spremenilo, je v-čeraj dejala ena od stalnih proda- jalk na osrednji mariborski tržnici, se bo ponudba takoj zmanjšala. Zato je treba na tržnico zdaj, ko je stročjega fižola dov-olj in ga ponujajo po dokaj ugodnih cenah. Na prodajnih mizah ponujajo tudi prv-e domače kumarice za kuhanje kot tudi v-laganje. Pa kakš- no hranilno masko za kožo je mogoče narediti iz njih. Prodajalci so še pov-e- dali, da se je zanimanje za kumarice, potem ko je bilo objav-ljeno, da naj bi španskev-sebov-alenev-arno bakterijo, precej zmanjšalo. Pa tudi zanimanje kupcev- za to, kje je zelenjav-a, ki jo po- nujajo, zrasla, se je pov-ečalo. Ne samo pri kumaricah, tudi pri drugih pridel- kih hočejo v-edeti, s katere njiv-e oziro- ma v-rta so. S čim so bili gnojeni, s čim škropljeni. Inv-sev-ečljudi posega po sadju, ki nav-idezni tako lepo in glad- ko, saj ne v-erjamejo, da bi bilo takšno z uporabo kemije in umetnih gnojil. Zato pa, prav-ijo prodajalci, pridite na tržnico, poiščite tiste prodajalce, ki po- nujajo, kar je zraslo na domači njiv-i, v-rtu ali sadov-njaku, in domov- boste odšli z zdrav-o in okusno zelenjav-o, sadjem in v-sem tistim, kar raste pri nas. (am) Cene na MB-tržnici Berivka Blitva Bučke Brokoli Breskve Borovnice (l) Bob Cvetača Čebula Čebula (šopek) Česen Endivija Grah (merica) Grah (neluščeni ) Grah (sladki) Hruške Jabolka (nova) Jabolka (stara) Jajca Jagode (košarica) Jagode Korenje Krompir (stari) Krompir (novi) Koleraba Kumare Lisičke Med Maline Marelice Nektarine O-hrovt Por Peteršilj Paprika Paradižnik Rdeča redkvica (šopek) Rdeča pesa Ribez Rabarbar Solata Slive Stročji fižol Višnje Zelena Zelje 2 2-6 1,5-3 2,5-3 1,5-3,5 4-5 2-3 2,5-3 1-2 0,8-1 8-10 1,5-2 1-1,5 3 4-5 1,2-2 1,2 0,3-0,6 1,1-2 1,5-2,5 3-5 2-4 0,5-1 1-2 2-4 0,8-2,5 12 6,5-10 4 3-5 2 2,5 3,5 2-5 2,5-3 2,5-4 1 0,5-2 1-3 2 1-2 2 1,5-6 3 3-4 1-1,5 Zavetiščne muce potrebujejo pomoč Nastopiloje najbolj kritično obdobje v letu, ko ni zanimanja za posvojitve azilskih živali, azil preplavljajo številni zavrženi mačji zarodi in soočajo se celo s pomanj- kanjem primerne hrane JASMINA CEHNAR V mariborskem zavetišču za živali se finančna stiska v-edno bolj prena- ša tudi na tamkajšnje varovance, zla- sti mačke. Ker je poleg vseh križev in težav mariborskega azila nastopi- lo še najbolj kritično obdobje v- letu, ko zanimanja za posv-ojitv-e ni, azil pa preplav-ljajo štev-ilni zav-rženi mačji za- rodi, se te dni soočajo celo s pomanj- kanjem primerne mačje hrane. "Nekaj donirane hrane še imamo, a gre za ne- kakov-ostne brikete ali pločev-inke s pretečenim rokom uporabe, česar mačke ne marajo, nikakor pa taka hrana ni primerna za mladičke. Pri- mernejšo hrano kupujemo s sprotnimi donacijami, v-endar denarja ni toliko, da bi lahko kaj nakupili zav-ečkot dv-a dnev-a. Ne v-emo, kako dolgo bomo lahko tako še nadaljev-ali," je pov-edala Betina Habjanič, prostov-oljka, ki po- maga pri delu z mačkami. V zav-etišču imajo trenutno kar 80 muc, ljudi pa na- prošajo, da jim prinesejo kakšno kon- zervo, zlasti prosijo za mokro hrano v- v-rečkah, ki mucam najbolj tekne, do- Živali vse bolj čutijo finančne težave mariborskega azila. (Igor Napast) brodošle so tudi odeje in drugi mačji pa tudi pasji pripomočki ter sev-eda denarne donacije. Sv-oj materialni ali finančni prispev-ek lahko donatorji oddajo tudi pri stojnici Društv-a za v-ar- stv-o in proti mučenju živ-ali Maribor na Festiv-alu Lent. Da bi živ-ali čim manj občutile tur- bulentne čase mariborskega azila, so na pomoč v-čeraj priskočili Rotary klub Park Maribor, Vitakraft Hobby program in Tukano, ki sov-odjizav-etiš- ča Jasmini Vrbnjak darov-ali 500 kilo- gramov-,v-glav-nem pasje hrane. Kot je pov-edala direktorica omenjenih podje- tij Milena Zadravec, lahko ljudje zapuš- čenim živ-alim po Slov-eniji pomagajo tudi tako, dav-njihov-ih Tukano trgo- v-inahv-sedo septembra plačajo deset odstotkov- v-rednosti hrane, preosta- nek zneska pa bo pokril trgov-ec. Kljub temu da je občina zav-etišču odpisala skoraj 24 tisoč ev-rov- v-redno letno koncesnino, se še zmeraj ni kon- čala kalv-arija s plačami oskrbnikom. Minuli torek jim je bila sicer izplačana plača za maj, a jim finančno izpraznje- no društv-o še zmeraj dolguje plačilo za prv-e štiri mesece tega leta. Izv-ršba Plinarne Mariborv-v-išinisedem tisoč ev-rov- je bila na srečo ustav-ljena, že julija pa naj bi sev-azilu odprla ambu- lanta, s katero želi uprav-itelj zmanjša- ti stroške z v-eterinarsko oskrbo mačk in psov-, ki jo sedaj plačuje Veterinarski bolnici Maribor. Desetminutni video, ki lahko postane predstav Tudi letošnji konec poletja se bov-Ma- riboru že sedmo leto zapored odv-il fe- stiv-al eksperimentalnega giba Nagib. Že sedaj pa organizatorjiv-seustv-ar'al- ce poziv-ajo k natečaju Desetminutni v-ideo, ki lahko postane predstav-a. Preko natečaja lahko v-si zainteresi- rani ustv-arijo sv-oj plesni v-ideo in ga objav-ijo na spletnem portalu Youtube. Vsa prispela dela bodo jav-no predv-aja- na na v-elikem platnu kina Udarnik, prv-i prispeli v-idei bodo tudi denarno nagrajeni, av-tor najboljšega prispev-ka pa bo lahko sodelov-al na dv-otedenski umetniški rezidenci festiv-ala Nagib v- času med 28. av-gustom in 10. septem- brom, kjer bo sv-ojo idejo razv-ijal s pri- znanim dramaturgom. Natečaj je odprt do 30. julija, po- drobna nav-odila pa so dostopna na spletni strani www.nagib.si . Orga- nizatorji bodo letos prv-ič priprav-ili tudi delav-nico refleksiv-nega pisanja za mlade, ki jih zanima sodobna upri- zoritv-ena umetnost in kreativ-no pisanje, izhajajoče iz opazov-anja umetniškega dela. Delav-nica, ki bo namenjena izdelav-i festiv-alskega ča- sopisa, bo pod v-odstv-om mentorice potekala v- času festiv-ala, prijav-e na spletno pošto info@nagib.si pa spre- jemajo samo še do konca tega mese- ca. (jmc) Dneve vojne vihre bodo zaznamovali tudi v Šentilju Krajani Šentilja, Pesnice in Kungote se bodo skupaj z vojnimi veterani, vojsko in policijo to soboto spomnili dogodkov pred 20 leti na šentiljskem mejnem prehodu in v njegovi okolici JASMINA CEHNAR Mejni prehod Šentilj se je leta 1991 v- zgodov-ino zapisal kot prizorišče ene najbolj srditih osamosv-ojitv-enih bitk. Da je bil ta prehod kot pomembna strateška točka nedv-omno poglav-it- ni cilj enot jugoslov-anskev-ojskev-se- v-erov-zhodni Slov-eniji, priča denimo dejstv-o, da sov-Beogradu kar štirikrat lažno poročali, da je Šentilj padel. Za- nimiv-o je še, da se je prav- tam rodi- la prv-a slov-enska tankov-ska četa, ki se je takoj po sv-ojem nastanku tudi bojno preizkusila. Izjemnih dogodkov-, ki sov-Slov-en- skih goricah in tudi širše nedv-omno pustili neizbrisen pečat, se bodo ob 20. obletnici osamosv-ojitv-e Slov-enije to soboto, 2. julija, krajani skupaj z v-oj- nimi v-eterani, v-ojsko in policijo druž- no spomnili nekoč v- eno pov-ezanih občin Šentilj, Pesnica in Kungota. Do- gajanja pred dv-ema desetletjema na mejnem prehodu Šentilj in mejnih stražnicah od Sladkega Vrha do Špični- ka bodo zaznamov-ali na skupni slov-e- snosti s pričetkom ob 18. uri v- Dolini pod Brlogov-Šentilju (v- neposredni bli- žini Casinoja Mond). V kulturnem pro- gramu bodo nastopili pesnik, igralec in častni občan občine Šentilj Tone Kuntner, Pihalni orkester občine Šen- tilj Paloma, združeni pev-ci iz pev-skih skupin z območja Kungote, Pesnice in Šentilja ter mladinska folklorna sku- pina Krnica KUD Jožeta Stupnika Sv-ečina. Prikazan bo tudiv-ideoo šen- tiljskih dogodkih pred dv-ajsetimi leti, častna gov-ornica bo obrambna minis- trica Ljubica Jelušič, pov-ezov-alec pro- grama pa Stane Kocutar. V tako imenov-ani desetdnev-ni v-ojni je mejnemu prehodu Šentilj z juga grozila v-aleča se kolona tankov-, iz zraka letala jugoslov-anskega v-ojne- ga letalstv-a, z zahodne strani Jugoslo- v-anska armada, ki se je utaborila v- tamkajšnji obmejni stražnici, na v-zho- du pa je nasprotnik sv-oje položaje v-ko- pal na bližnjem hribu Bolt. Alarmi so sicer na nev-arnost začeli stalno opo- zarjati 27. junija, ko je deset tankov- iz Maribora krenilo proti Šentilju. Usta- v-ila jih je barikada v- Pesnici, ki pa so jo tanki z obstreljev-anjem sežgali in prebili. Postav-ljeni sta bili še cestni ov-iri v- Ranci pa pri Kaniži, kjer sta dv-a tanka obtičala, preostanek kolone pa je potem blokirala barikadav-Štrihov-- cu, kjer se je med teritorialci in arma- do v-nel spopad, v- katerem so bila izgubljena živ-ljenja. Tankov-ska četa Jugoslov-anske armade je bila razbita 29. junija, v-ojaki so se predali, v-ozi- la pa je prev-zela Teritorialna obram- ba (TO), po njih porisala slov-enske grbe in oblikov-ala prv-o tankov-sko četo pod slov-ensko zastav-o. Mnogi ustav-itev- tankov-v-Štrihov-cu, ki je le kakšne tri kilometre pred Šentiljem, štejejo za ključni dogodek, da na šen- tiljskem mejnem prehodu ni bilo huj- šega preliv-anja krv-i. Glav-ni spopad je sledil 2. julija, ko se je z ognjem iz tankov-skih topov- TO začel napad na obmejno stražnico. V hrupnem obstreljev-anju, ki je odme- v-alov-sedo Maribora, je bilo na hrib Bolt izstreljenih 65 granat, na obmej- no stražnico pa 25. Vojaki in oficir- ji armade so položaje zapustili in se naslednji dan predali. Po dogodkih v- Šentilju so se kmalu predala tudi ostala moštv-a stražnic Sladki Vrh in Špičnik.