URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Prizor nenavadno burne poroke na predstavi na gradu Vurberk (Slavko Podbrežnik) Veliki poročni manevri do solz nasmejali grad Vurberk Množica zvestih gledalcev dramske skupine Kulturnega društva Grajena je pred dnevi ponovno do zadnjega kotička napolnila tribune Letnega gledališča gradu Vurberk. Tokrat so jim grajenski gledališčniki ponudili komedijo z naslovom Ve- liki poročni manevri - in jih nasmejali do solz. Po predlogi Iva Brešana je igro prevedla, priredila in režirala Tatjana Vaupotič. Komedija je v izvirniku postav- ljena v majhno dalmatinsko mesto. Grajenčani so jo priredili, jo umestili v šest- deseta leta in v svoje domače vaško okolje. Predstava teče v sočnem narečnem jeziku in je polna besedne in situacijske komike. Ker pa imajo v dramski skupi- ni tudi mnoge dobre pevce, so dalmatinsko poreklo igre poudarili tako, da so iz njih sestavili "dalmatinsko klapo". Ta med posameznimi prizori prepeva roman- tične dalmatinske pesmi. Igro si bo mogoče ponovno ogledati ta petek, soboto in nedeljo ob 20. uri, nekaj ponovitev pa bo še v začetku septembra. (sip) Na Donački gori je ponovno zavihrala zastava Ob spominski ploščici na drogu na Donački gori: (z leve) Vlado Fridl, Lojze Petrovič in Danilo Šegula - trojica, ki je ob Emilu Mesariču tudi pred dvajsetimi leti postavila drog na Donački gori in izobesila zastavo rojene slovenske države (Daniel Henghelman) Planinsko društvo Ptuj je organiziralo izlet na Donačko goro in ga posvetilo 20. obletnici osamosvojitve. "Pred dvajsetimi leti smo, navdihnjeni z osamosvojit- vijo in oblikovanjem slovenske države, v krogu ptujskih planincev uresničili zamisel o postavitvi droga na vrhu 'štajerskega Triglava', kot Štajerci ljubkoval- no imenujemo Donačko goro," nam je povedal Daniel Henghelman, kije orga- niziral pohod. "Žal v trenutku dejanske osamosvojitve države ni bilo mogoče zlahka dobiti slovensko zastavo. To nam je uspelo šele nekaj dni pozneje, tako da so drog postavili 7. julija in na njem izobesili zastavo štirje člani Planinskega društva Ptuj: E-milMesarič, Vlado Fridl, Lojze Petrovič in Danilo Šegula. Zaradi skromnih možnosti so takrat za drog uporabili kar posekano bukev. Ob prvem desetletju slovenske države smo ga zamenjali s kovinskim, ga to soboto obnovi- li in posodobili. Na njem je ponovno zavihrala slovenska zastava. Na drog smo namestili spominsko ploščico, ki spominja na čas rojstva slovenske države." Kot zanimivost povejmo, da je od vseh slovenskih vrhov slovenska zastava na Donački gori zavihrala kot tretja. 26. junija so jo izobesili na Triglavu. Oko- liščine, kijih je narekovalo vojno stanje, so za nekaj časa onemogočale izobeša- nje zastav na drugih vrhovih. 7. julija okoli 8. ure zjutraj so jo uspeli izobesiti na Nanosu in samo kakšno uro pozneje na Donački gori. (sip) Cirkovce: Plesali bodo Finci, Italijani in Indonezijci Pred 80 leti so v Cirkovcah na pobudo Vinka Koržeta, pisatelja gledaliških iger, plesalca in gostilničarja, ustanovili folklorno skupino. Letos bo skupina, ki nosi ustanoviteljevo ime, proslavila visoki jubilej s tridnevnimi prireditvami s skup- nim imenom Vinkov vikend. Davorin U-rih iz Prosvetnega društva Cirkovce je povedal, da folklorna skupina dela pod okriljem prosvetnega društva, ob jubile- ju pa so v Cirkovce povabili pokače iz Italije, plesalce, pevce in godce iz Indonezi- je, svoje plese bodo predstavili tudi domači plesalci. Prva prireditev bo v petek, 1. julija, ob 20. uri v cirkovški dvorani, druga bo v soboto, 2. julija, prav tako ob 20. uri v dvorani, nastopili pa bodo plesalci FS Vinka Koržeta Cirkovce. V nede- ljo bo sklepno dejanje jubileja: ob 15. uri bo družabno srečanje folklornikov, ob 20. uri pa gala nastop folklornih plesalcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Finske in Rusije. (zk) Pestra ponudba za ljubitelje umetnosti Ob razstavi pomembnih tapiserij sije mogoče na Ptuju in v okolici ogledati še dve zanimivi likovni razstavi, ena pa seje odpirla včeraj SLAVKO PODBREŽNIK Ptujskim ljubiteljem likovne umetno- sti je te dni na voljo pestra paleta li- kovne ponudbe. V Salonu umetnosti na ptujskem Slovenskem trgu je na ogled razstava tapiserij Marija Preg- lja. Gre za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev druge polovice 20. stoletja, ki je zapustil pomembna dela tudi na področju ilustracije, grafi- ke, mozaika in tapiserije. Cikel osmih tapiserij, razstavljenih na Ptuju, je na- stal po naročilu nekdanjega podjetja Koteks Tobus, današnjega Kota. Avtor jih je snoval leta 1966 in na njih upodo- bil žensko obredje lepotičenja in uživa- nja ob razkazovanju. Tapiserij se drži zanimiva zgodba. Krasile so butik na Miklošičevi cesti in bile pravšnje za prodajalno obla- čil, namenjeno ženskam. Ob prenovi butika konec sedemdesetih let so jih odstranili in jih deponirali. Šele ko se je arhitektka Maruša Zorec posvetila delu arhitekta O-tona Jugovca, ki je butik opremil, je bilo po zaslugi A-len- ke Pečenko iz Kota pred poldrugim desetletjem vnovič odkritih najprej pet, potem pa še druge tri tapiserije. Od leta 2000 so jih restavrirali v resta- vratorskem ateljeju v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMP-O) in jih v septembra 2003 razstavili na Ptuj- skem gradu. Danes strokovni nadzor in hranjenje tapiserij po restavrator- skih posegih upravlja PMP-O. "Tako monumentalnih celot, kot je večdelna slikarska kompozicija, izde- lana v tehniki tapiserije, ki meri kar 255 krat 944 centimetrov, v slovenski umetnosti ne poznamo veliko," je po- vedala Nadja Zgonik, ki je kot umet- V galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj razstavlja italijanska akademska slikarka Marika Vicari. Podobe zimske pokrajine so navdih-nila njena poh-ajkovanja po gozdo- vih-. (Slavko Pod-brežnik) nostna zgodovinarka specialistka za Pregljev ustvarjalni opus. "Ko smo po- novno videli ta dragoceni primer pro- fanega, monumentalnega slikarstva, predstavljenega kot celota v javnosti, je bilo pravo umetniško odkritje." Na Ptuju in v Kidričevem pa so prejšnji teden odpri še dve zanimivi razstavi. Obe sta vključeni v festival- sko dogajanje Art Stays, ki bo svoja vrata uradno odprlo v drugi polovi- ci julija. V galeriji Tenzor v Mestnem gle- dališču Ptuj tako svoja dela razstavlja italijanska likovna umetnica Marika Vicari. Gre za njeno poetično izpoved doživljanja zimske narave, ki jo navdi- hujejo njena potepanja po gozdovih. Ali kot je v spremnem besedilu k raz- stavi zapisal kustos E-manuele Beluf- fi: "Marika Vicari, pohajkovalka po gozdu, v nas sproži dojemanje pesmi dreves, kakor to stori Herman Hesse, avtor pesmi, proze in zgodb, zbranih v knjižici Popotovanje. Smrti se bo- jimo, ker se bojimo izgubiti Naravo, izgubiti željo, da bi jo spremljali v mo- trenju nebes, zemlje in zime. Iz tega razloga se zdi, da delo Marike Vicari govori univerzalni jezik in pride do dna tisti notranji resnici, ki se je vsak izmed nas, pisec, umetnik, a tudi pre- prost popotnik, ki s seboj nosi svojo senco, zmeraj zaveda." V Galeriji FO.VI v Strnišču pri Ki- dričevem pa so na ogled dela diplo- mirane slikarke Beti Bricelj, ki živi in ustvarja v Postojni. Iz slikarstva je diplomirala na visoki strokovni šoli v Ljubljani na temo Prvine aborigin- ske umetnosti v abstrakciji treh svet- lih barv. Po študiju se je odzvala povabilu avstralske vladne organizacije za ra- ziskave aboriginske kulture in leto dni preživela na študijskem izpo- polnjevanju v Avstraliji. Kot nam je povedal Vlado Forbici, avtor posta- vitve razstave, so v Strnišču razstav- ljena njena najnovejša platna, ki se ukvarjajo s konstruktivno likovno umetnostjo in so narejena posebej za prostor galerije. Včeraj pa so v galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši odprli še razstavo z naslovom Odklop v barvah ljubitelj- ske slikarke Nade Ivančič, upokojene kemijske tehnice s Ptuja. Izbrali protokolarn vina Društvo vinogradnikov Sveta Trojica, ki ga prizadevno vodi Peter Leopold, je v okviru nedavnega praznovanja pe- tega občinskega praznika pripravilo že tradicionalno prireditev z naslovom Dan odprte kleti. Vsako leto poteka pri kateri od vinogradniških družin; letos pri vinogradniški družini Rojko v Oseku. Pri njih se je zbralo kakih 50 gostov, za kulturni program pa so pos- krbele Ljudske pevke PGD Osek. Družina Rojko je pripravila boga- to obloženo mizo in tudi dobre volje ni manjkalo. Ob tej priložnosti je pred- sednik društva vinogradnikov podelil 17 zlatih in 17 srebrnih priznanj za oce- njene vzorce vin letnika 2010. "Skupno število ocenjenih vzor- cev in kakovost vin sta presegla vsa pričakovanja, saj je bilo lansko vreme vinogradnikom zelo nenaklonjeno. Povprečna ocena 17,90 je za redno trgatev zelo visoka, kar so potrdili vrhunski strokovnjaki s področja vi- narstva," pravi Peter Leopold. Ob tej priložnosti so razglasili tudi občin- ska protokolarna vina za leto 2011. Za protokolarno vino so bili razglašeni laški rizling z oceno 18,20 prideloval- ca Branka Žela iz Spodnje Senarske, zeleni silvanec z oceno 18,10 pridelo- valca Milana Šalamuna iz Gočove, sa- uvignon z oceno 18,30 pridelovalcev E-dvarda in Jožice Fekonja iz Nadbiše- ca, rumeni muškat z oceno 18,23 pri- delovalca Henrika Fekonje iz Svete Trojice in traminec z oceno 18,77 pri- delovalca Marjana Poliča iz Zgornje Ščavnice. (dlž) Jutri se začne Len-Art V Lenartu se bodo jutri začele polet- ne prireditve z imenom Len-Art. Festi- valsko dogajanje bo potekalo vse do 2. septembra. V zadnjih letih je festival prerasel v množično obiskano paleto kulturnih in družabnih dogodkov, od koncertov rocka, klasične in etno glas- be, gledaliških predstav, folklornih pri- reditev, ustvarjalnih delavnic za otroke in srečanj s tujimi kulturami. Prireditve bodo na sedmih prizo- riščih v Lenartu. Otvoritvena priredi- tev letošnjega programa bo jutri ob 21. uri, ko bo v športni dvorani prireditev Folkart v Lenartu. Zaplesali bodo čla- nice in člani Zagrebačkega folklorne- ga ansambla dr. Ivana Ivančana, ki je bil ustanovljen leta 1945 kot ansambel Joža Vlahoviča. Iz njihovih vrst je štiri leta kasneje nastal tudi legendarni hr- vaški ansambel Lado. Številne nagra- de z nastopov doma in po vsem svetu pričajo o vrhunski kakovosti tega naj- boljšega amaterskega hrvaškega fol- klornega društva, ki letos praznuje 65-letnico delovanja. V nedeljo, prav tako ob 21. uri, bo na letnem odru v Lenartu nasto- pil Brass Band Maribor s koncertom. Publiki se bo predstavil prvi sloven- ski tovrstni band, ki je bil ustanovljen leta 2005. Orkester sestavljajo večino- ma študenti glasbe in akademsko izo- braženi glasbeniki. V preteklosti sta orkester vodila dirigenta E-rvin Hart- man in Franc Rizmal, zdaj pa mu diri- gira A-leksander Čonč. V torek, 5. julija, bodo na svoj račun prišli tudi otroci, saj si bodo ob 18. uri lahko ogledali gle- dališko predstava Oj, ta čudežni zaboj v produkciji Mestnega gledališča Ptuj. Gre za lepo zgodbo o prijateljstvu, ki do- živi številne preizkušnje, a se na koncu potrdi in premaga vse ovire. (dlž)