URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

V objektu OŠ Grad bodo med počitnicami najprej zamenjali razpadajoče vinaz ploščice, ki so med glavnimi viri onesnaženja z azbestom, ter električne inštalacije. (Branko Žunec) Menjava razpadajočih talnih oblog iz azbesta Občina Grad je na začetku sanacije zelo nevarne šolske zgradbe, ki bo potekala med šolskimi počitnicami, ostala sama BRANKO ŽUNEC Ob koncu šolskega leta 2010/2011, ko je Osnovno šolo (OŠ) Grad obiskovalo 161 učencev v enajstih oddelkih, uči- teljev in drugega osebja je bilo 37, v vrtec, ki spada k šoli, je bilo vključenih 38 otrok, je aktualno vprašanje, kako bo s sanacijo močno dotrajane ter za učence in učitelje nevarne šolske zgrad- be. V objektu so po izsledkih strokov- njakov in poročilih inšpekcijskih služb najbolj problematični strešna kritina, predelne stene in zidovi ter talne oblo- ge, v katerih je dokazano rakotvorni azbest. Med obiskom šolskega ministra Igorja Lukšiča 11. februarja so napove- dali, da naj bi azbest začeli odstranjeva- ti med šolskimi počitnicami, minister pa je obljubil, da bo skušal za ta namen najti dodaten denar. Graški župan Danijel Kalamar ugotavlja, da so na začetku sanacije ostali sami oziroma da iz Lukšičevih obljub, kot kaže, ne bo nič. "Občina je objavila razpis za obnovo podov oziroma tlakov in električnih inštala- cij. Z investitorjem za vlaganja v sonč- no elektrarno se dogovarjamo, da bi hkrati obnovili polovico strehe na te- lovadnici. Z državnimi sredstvi ne bo nič, ker so ugotovili, da je naša šola zadnja med prijavljenimi na razpis, ki bi bila primerna za financiranje sta- tične obnove šolskih objektov v drža- vi. Očitno je minister obljubljal eno, strokovne službe pa so ugotovile, da šolska stavba ni v takem stanju, da bi njeno sanacijo morala sofinancirati dr- žava, in da je v državi vsaj 60 šolskih zgradb bolj potrebnih statične obno- ve od naše," pojasnjuje župan in doda, da so računali, da bi država v obdob- ju 2011-2013 za to namenila okrog 250.000 evrov. Navaja, da "bomo zamenjali vinaz ploščice, v katerih naj bi bil azbest - tako vsaj je med ministrovim obiskom izjavil ravnatelj Viktor Navotnik -, potem bomo videli, ali je to pravi izvor onesnaženja z azbestom ali je vir kaj drugega. Občina po razpisu namenja za to okrog 90.000 evrov in še okrog 56.000 evrov za obnovo strehe na telo- vadnici, to je okrog 10 odstotkov letoš- njega proračuna ali investicijski del v celoti. Denar potrebujemo še za izved- bo treh evropskih projektov, ki so v teku." Zbrana imajo vsa inšpekcijska poročila, na tej osnovi je izdelan prio- ritetni vrstni red obnove. Načrtujejo, da se bo glavnina sanacije - ker je treba upoštevati razpisne roke in zakon o javnih naročilih - odvijala v avgustu. Treba bo še obnoviti streho nad učilni- cami in toplotno izolacijo zgradbe. V poročilu o oceni tveganja soboš- kega Zavoda za zdravstveno varstvo je izpostavljeno, da "so na vseh meril- nih mestih ugotovljena azbestna vlak- na kritičnih dimenzij", da "so v večini prostorov šole tla obložena z vinil-az- bestnimi ploščami, ki so na več mestih poškodovane in jih sproti nadomešča- jo z vinfleks ploščicami", da "je streha na celotnem objektu prekrita z močno dotrajanimi salotnimi ploščami, v ka- terih je azbest", da "glede na rezultate meritev ugotovljeno stanje predstav- lja potencialno nevarnost za zdravje otrok in zaposlenih" in da "za izpostav- ljenost rakotvornim snovem ni varne meje, vsakršna izpostavljenost pred- stavlja tveganje za nastanek raka na pljučih, grlu in pljučni ovojnici". Zahrbtna nevarnost: razsuta pšenica, koruza na cesti KLARA NAD SOLARIC Motoklub Lindau Lendava deluje od leta 1993 in združuje 56 članov. Pred- sednik kluba je Jože Horvat, ki si sku- paj s kolegi motoristi želi delovati v prid večje varnosti in prometne kultu- re za vse udeležence v cestnem prome- tu. V ta okvir sodijo različna srečanja in tematske okrogle mize ter klubske vožnje. Motoklub se je v nove prosto- re v središču mesta na Glavni ulici pre- selil januarja letos. Srečujejo vsak prvi petek v mesecu. "V klubu nas družijo motocikli- zem, ljubezen do motorjev in hitro- sti. Med nami so advokati, zdravniki, direktorji, župnik ... Osnovni smoter kluba je prizadevanje za varnost v prometu, delovanje za dvig prometne kulture vseh udeležencev v cestnem prometu. V ta namen bomo že v zelo kratkem pripravili razpravo, na kate- ri bomo spregovorili o pomanjkljivo- stih v izgradnji cestne infrastrukture v mestu in okolici, o nevarnostih za vo- znike avtov, še posebno za motoriste. Na nekatere črne točke in pomanjklji- vosti opozarjamo že vrsto let: zaščit- na ograja v ovinku pri zdravstvenem domu v Lendavi, ki mu spodaj manjka en trak, pa tudi kakovost asfalta je ka- tastrofalna. Na pogovor, ki bo v naših klubskih prostorih, bomo povabili župana, predsednike KS, motoklube, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in druge, je povedal predsed- nik motokluba Lindau Jože Horvat in dodal, da imajo vsako leto pred motori- stično sezono srečanje s svetom za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu, da se seznanijo s spremembami v pro- metnem zakonu in na kaj je potrebno biti pozoren. Lani so imeli razlog za veselje, saj ni bilo nobene žrtve prometnih ne- sreč med pomurskimi motoristi, letos je slika žal drugačna, sezona se je črno začela. "Vidim, da se prometna discip- lina izboljšuje, a še ne dosega Madžar- ske, Italije, pri nas Gorenjske, okolice Bleda, kjer je več motoristov kot reci- mo pri nas v Prekmurju in so nanje v prometu bolj navajeni. Velika nevar- nost za nas motoriste so traktoristi. Tako ostajajo razsuta pšenica, koruza, blato na cesti, ki so zahrbtne nevarno- sti motoristov, saj ni mogoče predvide- ti, kaj te čaka na posameznem odseku. Za zdrs na pšenici ni potrebna velika hitrost," je kritičen Jože Horvat, ki ob tem okrca tudi določilo zakona o ne- Široke ceste in poceni bencin, pa srečno do konca sezone in naprej, pravi predsed- nik MK Lindau Jože Horvat. (Klara Nad Solarič) prilagojeni hitrosti in meni, da je ne- konkreten in neživljenjski (ga menda nima v zakonu nobena od sosednjih držav), saj gre za prelaganje odgovor- nosti na motorista. V klubu dobijo po- sebno pozornost mladi motoristi, kot pravi Horvat, pazijo nanje. Klub večjih prireditev nima, se pa udeležujejo pri- reditev drugih motoklubov. Pa še njegovo sporočilo motori- stom: paziti na motor, ga dobro vzdrže- vati, gume in ostala oprema naj bodo dobre, paziti je treba na vse udeležen- ce, ker "na nas ne pazi nihče". Kompostnik ali nova kanta Od petka naprej bo treba strogo ločevati tudi biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad MIHA ŠOŠTARIC Uredba o ravnanju z biološko razgrad- ljivimi kuhinjskimi odpadki in zele- nim vrtnim odpadom, ki je bila maja lansko leto objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, gospodinjstvom predpisuje, da morajo od tega petka, 1. julija, naprej strogo ločevati tudi bi- ološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad od ostalih ko- munalnih odpadkov. Uredba pri tem omogoča izbiro občanom med kom- postiranjem v hišnem kompostniku in prepuščanje teh odpadkov izvajal- cu gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov. Na območju Upravne enote Ljuto- mer omenjeno javno službo izvaja Ko- munalno-stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer, ki je oktobra "potipalo" 4500 gospodinjstev iz občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, kako se bodo lotili ločevanja teh odpadkov; la- sten kompostnik ali nova kanta. Vrnje- nih je bilo 81 odstotkov izjav, kar 64 odstotkov gospodinjstev pa že kompo- stira doma oziroma bo to počelo po 1. juliju. Drugi so se odločili, da bodo bio- loško razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad oddajali izvajalcu javne službe. "Glede na vzpostavljeno evidenco bomo ta petek pričeli pobira- ti te odpadke. Gospodinjstva, ki so se odločila, da bodo te odpadke oddajala naši službi, morajo odpadke odložiti v kanto rjave barve in jo nastavili na običajnem odvzemnem mestu pri svo- jih hišah. Ta petek bomo biološko raz- gradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad pobrali v občinah Razkriž- je in Veržej, v ponedeljek v občini Kri- ževci, v torek pa v občini Ljutomer. V mesecih novembru, decembru, januar- ju in februarju bomo odvažali na štiri- najst dni, v preostalih mesecih pa vsak teden," je povedal vodja zbiranja in pre- voza odpadkov pri KSP Ljutomer Zdrav- ko Lebarič. V kompostnike je treba, kar je določeno z uredbo, odlagati odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lonč- nic, odpadne rože, plevel, gnilo sadje, steljo malih rastlinojedih živali, lesni pepel, zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lupine, kavno usedli- no, filter vrečke, pokvarjene prehran- ske izdelke, kuhane ostanke hrane ter papirnate robčke, brisače in vrečke. Uvajanje nove storitve zbiranja in prevoza biološko razgradljivih kuhinj- skih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pa ne bo vplivalo na končni znesek položnice. "Vlada je sprejela uredbo, ki strogo prepoveduje vsako povečanje cen gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov. Cene komunalnih storitev so zamr- znjene, kar pomeni, da cen zaradi do- datnih storitev ne smemo poviševati. Ta uredba velja od 28. februarja letos in velja šest mesecev, pozneje pa bo cena v občinah Ljutomer, Križevci in Razkrižje odvisna od najugodnejšega ponudnika na razpisano koncesijo s strani občin oz. od določil v obstoječi koncesijski pogodbi za občino Veržej," je obrazložil Lebarič. KSP Ljutomer bo zbrane biološko razgradljive kuhinjske odpadke ter zeleni vrtni odpad prepe- ljalo najprej na zbirni center v Ljuto- meru, ko bodo zbrali dovolj količin, pa kompostirat v CERO Puconce. Kurbos navdušil mlade nogometaše Zvonko Kurbos - Toni je razveselil udeležence tabora Murine nogometne šole. (Silva Eory) Mursko Soboto je v teh dneh obiskal nekdanji zvezdnik francoske nogometne lige Zvonko Kurbos - Toni, ki se je kot gost tednika Vestnik najprej udeležil tabo- ra Murine nogometne šole, na katerem ta teden sodeluje osemdeset mladih, nato pa je v družbi predsednika ND Mura 05 Miroslava Topiča in nogometašev Štefan Škapeija ter Fabijana Cipota na okrogli mizi, ki je potekala na dvorišču soboške- ga gradu, spregovoril tudi o svoji nogometni poti. Po Kurbosovih besedah je bilo za njegovo kariero odločilno, da sta se v njegovih rosnih letih starša odločila za pot s trebuhom za kruhom v tujino, in sicer v Nemčijo, kjer je v Stuttgartu tudi obul nogometne čevlje. Sicer pa je na okrogli mizi prevladovalo mnenje, da brez treningov in stroge discipline mladi nogometaš ne more uspeti. Ob obisku Faza- nerije je nekdanjemu golgeterju - v dresu Metza, Niče in Monaca je med letoma 1982 in 1990 na 155 prvenstvenih tekmah zabil 46 golov, s čimer je najučinkovi- tejši slovenski strelec v eni izmed petih najmočnejših evropskih nogometnih lig - Miroslav Topič izročil črno-beli Murin dres, 50-letnik pa je najmlajšim pokazal tudi nekaj trikov iz bogate zakladnice nogometnih veščin. (se)