URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Lepotna" konkurenca v Rogaški Slatini Razlog, da so v slatinskem hotelu Donat na dan držav- nosti ob spremstvu policije postavljali zid, je spor med domačo podjetnico in direktorjem hotela ROZMARI PETEK V na videz idiličnem okolju Rogaške Slatine ni vse ravno turistično. Med vsaj dveh, ki skrbita tudi za njeno tu- ristično prepoznavnost, se je v soboto vnel tak spor, da je morala posredovati tudi policija. In kot vsaka zgodba ima tudi ta dve povsem različni plati. Podjetnica s 40-letno tradicijo Da- nica Zorin Mijošek v domačem kraju ni poznana le po svoji kozmetiki Afro- dita, ampak tudi kozmetičnih salonih, ki jih ima vsa ta leta v slatinskih hote- lih. Popravek - je imela. "Po 20 in 40 letih delovanja in rednega plačevanja najemnine so nam dobesedno čez noč odpovedali pogodbe," srž težave začne razlagati Zorin Mijoškova, podjetnica, ki se sicer na medije ne obrne niti ta- krat, ko bi se lahko s čim pohvalila. A ker naj bi ad hoc odpovedi imele "prav- ne luknje", se Afrodita iz najetih pro- storov še ni umaknila. Obenem pa je z novim letom odkupila kozmetični center, ki stoji pred vhodom Grand hotela Donat. Tukaj so se šele začele prave težave. Salon je namreč vsa leta imel vhod z notranje strani hotela, saj je bil prvenstveno namenjen hotel- skim gostom, direktor podjetja pa se je (podobno kot njegov sosed) po veli- kih naložbah v prenovo hotela odlo- čil, da bodo tudi sami svojim gostom ponujali kozmetične storitve. Zato je pred nekaj tedni stekleni vhod v Afro- ditin salon zakril z leseno steno. "S tem so dobesedno zakrili vhod v naš salon in zmedli goste, ki so prihajali k nam. Ker govorimo o gostih z viso- ko kupno močjo (predvsem prestižni gostje iz Rusije), je jasno, da ti ne bodo posebej iskali vhoda, saj želijo in pri- čakujejo vrhunske storitve na dosegu rok," je dodala Judita Železnik iz pod- jetja Afrodita. In ker gostje niso več našli vhoda v salon, zunanjega pa zato, ker so po navadi v kopalnih plaščih, ne upo- rabljajo, je leseni zid "padel". "Natanč- neje, v petek zjutraj so ga brutalno razbili z macolami. Ob 2.33 zjutraj! Si predstavljate, kakšen je bil naš impo- zantni vhod videti zjutraj, kako so ru- ševine gledali gostje? Zato smo morali takoj v soboto postaviti trden zid," pa je pojasnil prokurist hotela Donat Mar- jan Krajnc. "V kratkem času ga bomo oblekli v ameriški oreh, da bo vhod takšen, kot velja za celovito, prenov- ljeno podobo hotela. Saj ne moremo imeti treh sten ene barve, četrta bi pa bila steklena." Sploh pa naj bi vhod v salon s hotelske strani bil le interven- cijski izhod, ne pa poslovni. In ravno zato je vhod s hotelske strani tudi po postavitvi zidu še možen, a skrit. "Ima vse, kar ji po zakonu pripada. Glavni vhod ima, pa še ta je sicer na mojem zemljišču. V to se doslej nisem spuš- Kadrovske štipendije tudi za mladoletn j * m Barbara Kač Kadunc in Janez Jazbec pravita, da letos pričakujejo realne prijave delo- dajalcev na odprte razpise za sofinanciranje kadrovskih štipendij. (Metka Pirc) Regijsko štipendiranje prinaša novosti za delodajalce METKA PIRC V Razvojni agenciji savinjske regije (RASR) bodo še do 20. julija sprejema- li vloge delodajalcev, ki bodo razpisa- li potrebe po kadrih. Zagotavljajo, da bodo lahko vsi dijaki, ki bodo vklju- čeni v to regijsko štipendijsko shemo, dobili štipendije, ne glede na njihovo morebitno mladoletnost. Novi sistem financiranja v Sloveniji namreč na te štipendije ne bo vplival, saj so to ka- drovske štipendije. Ob prvem razpisu so delodajalci v regiji razpisali 63 štipendij, od tega jih največ za študente, le enajst pa jih išče dijake. Največ štipendij se nanaša na področje strojništva, računalništva, informatike, elektronike. Družboslov- ni programi so v manjšini, med temi pa prevladuje ekonomija. Polovico denarja za posamezno šti- pendijo v tej shemi pridobijo iz evrop- skega denarja, drugo polovico pa krije delodajalec, ki se obveže, da bo štipendista kasneje zaposlil za enako obdobje, kot ga je financiral. Da bi delo- RADIO C E T www.radiorogla.si dajalce še bolj spodbujali h kadrovanju, se je devet večinoma manjših občin v regiji letos odločilo še za sofinancira- nje delodajalčevega dela, kar pomeni bistveno manjše finančno breme za de- lodajalce. Ker so se lani pojavili zami- ki v izplačilih štipendij delodajalcem, bodo te letos odpravili z oblikovanjem premostitvenega sklada. Lani so delodajalci razpisovali bist- veno več potreb po štipendistih, ko pa so se ti pojavili, jih niso vzeli, po drugi strani pa je v evropski blagajni ostalo tudi več denarja, ki ga niso mogli raz- deliti med mlade. Kot pravi Jazbec, so letošnje razpisane potrebe delodajal- cev bistveno realnejše in takšnih nes- kladij ne bi smelo biti. RASR je shemo sicer prevzel z novim koledarskim letom, pred tem pa ga je vodil skupaj z RRA Celje. Vodja projekta pri RASR Barbara Kač Kadunc pravi, da v pri- merjavi z dejansko razdeljenimi štipen- dijami v lanskem šolskem letu opažajo večje zanimanje pri delodajalcih. Pov- prečna dijaška štipendija znaša okoli 200 evrov, študenti pa lahko dobijo do okoli 400 evrov mesečno. Koliko denarja bo letos na voljo v savinjski regiji, bo znano šele po zaključenem drugem razpisu za delodajalce, dijaki in študenti pa se bodo lahko prijavili jeseni. "Kolikšna bo kvota, ki bo na- menjena štipendijam, še ne vemo, ker bomo o potrebah delodajalcev, ki jih bodo ti prijavili do 20. julija, obvesti- li republiški sklad za štipendije, ta pa nam bo potem odobril denar za novo šolsko leto," je pojasnila Barbara Kač Kadunc. Po prenovi hotela Donat impozantni vhod je trenutno videti takole. Eno stran bodo oblekli v les, drugo stran bo pa precej težko "oblepiti". (Roz-mari Petek) č-al, zdaj bo najbrž malo drugače," je dodal. "Nagajanju" ne botruje le barvna usklajenost ali skrb za sedaj zmedene goste, ampak poslovni interes, ki pa na področju nege telesa ni skromen. "Hotel je bil pred kratkim predmet ve- like prenove. V okviru te smo uredili tudi velnes. Jasno je, da v istem hotelu ne morejo biti trije ponudniki masaž. Kot če bi žena v postelji imela tri po- nudnike," je slikovito pojasnil Krajnc. Zato jim je odpovedal najemno pogod- bo, zato je "skril" steno, ki jo konkuren- Ni še konec Na tem mestu se zgodba še ne konča. Glede na to, da so kamere posnele sto- rilce, da so določeni ovirali gradnjo zidu in je zato na kraj dogajanja prispela tudi policija, in predvsem glede na dejstvo, da imata obe strani za sabo močno odvetniško ekipo, se strasti še lep čas ne bodo pomirile. ca uporablja za oglaševanje stvari, ki jih počnejo tudi v hotelu. Tega se po eni strani zaveda tudi direktorica Afro- dite, ne razume pa, zakaj je naenkrat v Rogaški Slatini cilj le še razdruževanje (na vratih hotela je po novem napis, da je vstop dovoljen le gostom, pred časom je lastnik zaklenil podzemne hodnike, ki povezujejo hotele). "Večja ko je ponudba, bolj pozitiven vpliv ima to na kraj, ki mu tako želimo povrniti stari sijaj in dobiti tako želene goste." Pol stoletja skokov čez kožo FRANC KRAMER Jutri bodo na velenjskem mestnem sta- dionu že 51. pripravili tradicionalno rudarsko prireditev Skok čez kožo. V rudarski stan bo skočilo 41 novincev, pridružili se jim bodo še po štirje pred- stavniki iz generacij zadnjih 25 let, po štirje za vsakih pet let. Častni skakalec bo tokrat spet "domačin", mag. Marjan Kolenc, dolgoletni glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje. Tudi letos bodo pripravili parado uniformiranih rudarjev, ta bo z osred- njega velenjskega trga, Titovega trga, proti Velenjskemu jezeru krenila ob 17.30. Prireditev se bo začela ob 18. uri. Med 41 "zelenci", ki se bodo pri- družili 3373 novincem, ki so skok čez kožo, tradicionalni rudarski obred, opravili v preteklih 50 letih, je osem geostrojnikov rudarjev, trije rudarski tehniki velenjske Srednje rudarske šole ter pet študentov velenjske Višje rudarske šole, 25 dijakov elektro-stroj- ne smeri iz Centra srednjih šol Velenje ter nekaterih drugih srednjih šol. Ker z letošnjo prireditvijo tudi slavijo 50 let tovrstnih skokov, bodo čez kožo po sta- rih šegah skočili še po štirje predstavni- ki generacij izpred 25, 20, 15, 10 in pet let. Število novincev je letos majhno, enako kot leta 1976, ko je bilo doslej najnižje število rudarskih "zelencev". Vendar to ne kaže, da zanimanje mla- dih za rudarske poklice tako upada, ampak pravijo, da je to posledica manj- šega vpisa generacij otrok. Po osrednji prireditvi bo pri restavraciji Jezero ob Velenjskem jezeru še tradicionalno sre- čanje delavcev in upokojencev Skupi- ne Premogovnik Velenje. Konjiški obraz Florjan Jančič, častni predsednik konjiških gasilcev in od danes tudi častni občan, je živa enciklopedija gasilstva ROZMARI PETEK Ne, gasilstvo mu ni bilo položeno v zibelko. Niti si te poti ni izbral sam, pa vendar je eden redkih, ki je prejel najvišje slovensko gasilsko priznanje. "Določili so me, naj 'vzamem v roke' ko- njiško gasilsko društvo, ki je bilo leta 1965 v velikem zaostanku. Ker sem pač Konjičan in sem gasilce poznal, mi ideja ni bila tako tuja. Ko enkrat 'padeš not', pa tako ali tako vsak dan vidiš nove potrebe, nove možnosti. Tako je minilo 38 let," pove nasmeja- ni sogovornik. V teh letih je Florjan Jančič spisal več knjig o zgodovini gasilstva, odli- kovanjih, zgodovini gasilskih stavb. Pa tudi to ni bilo v njegovih načrtih. "Ob stoletnici društva, leta 1973, smo začeli razmišljati, da je ob takem ju- bileju treba tudi kaj napisati. Pa sem začel brskati po zgodovini." Takrat je "le" zbiral podatke. Ob 120-letnici društva je napisal svojo prvo brošuro, od tod naprej pa so stvari same tekle naprej. "Postavili smo gasilski muzej, uredili zbirke, potem pa ugotovili, da o zbranih predmetih ne vemo prav ve- liko. Da smo na primer goli in bosi v znanju o odlikovanjih." Ker slovenske Z njim se piše gasilstvo Dravinjske doline literature o tem ni, si je Jančič pomagal na vse mogoče načine. Od tega, da je z domačim župnikom prevajal latinšči- no, si s prijateljem po pošti pošiljal 4,75 kilograma težko knjigo (pa čeprav sta bili uporabni le dve strani). "Vanjo sem vložil največ dela, dve leti in pol sem jo pisal. Veste, odlikovanje je pravzaprav edino plačilo gasilcem. Poznali so jih že stari Rimljani, najstarejše gasilsko priznanje pa je bilo podeljeno šele leta 1843 po požaru v Hamburgu," začne z žarom v očeh pripovedovati Jančič in listati po svoji najljubši knjigi. In če ostanemo še malo pri pla- čilih. Jančič bo za svoje ljubiteljsko delo nocoj poplačan z nazivom častni občan. "Ne vem, no. Res sem vseskozi aktiven v Konjicah, saj sem bil tajnik občine, potem najmlajši predsednik občine, poslanec, direktor Dravinjske- ga doma. A to so vse bile plačane funk- cije," je samokritičen Jančič. Prizna pa, da je sedaj prostovoljec, ki srčno rad raziskuje preteklost gasilstva. "V mu- Florjan Jančič bo za svoje ljubiteljsko delo poplačan z nazivom častni občan. (Roz-mari Petek) zeju še moramo narediti inventuro z opisom vsakega predmeta, da bodo zanamci vedeli, kaj gledajo. Urediti je treba tudi kakih 400 starih knjig o ga- silstvu ..." Kdaj bo izpod njegovega pe- resa izšla kakšna nova knjiga, je tako zgolj vprašanje časa. Mu-zej je njegova du-ša Alojz Hlastec, prijatelj in tajnik Gasilske zveze Slovenske Konjice: "Je zelo skr- ben, natančen, vsako zadevo pregleda iz kota v kot, pa vendar vedno nasme- jan človek. Za naše društvo je ogromno naredil, sploh za gasilski muzej. Ta je njegova duša, zanj živi." Miran Gorinšek, župan Slovenskih Konjic: "Je človek, ki je predan našim kra- jem. Njegova ljubezen do Dravinjske doline se izraža predvsem v njegovem raziskovanju preteklosti. Zaradi njega imamo tudi gasilski muzej."