URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Voda iz Tople najprej Črnjanom, kasneje še drugim v dolini Včeraj so v Šmelcu, v Črni, v uporabo predali vodovod Topla; Črnjanom tako iz pip že teče kvalitetna voda iz vira, ki naj bi postal strateški tudi za Mežico in Prevalje membnejših projektov v času svojega županovanja. Obiskovalcem otvoritve, ki so se zbrali v precejšnjem številu, je kronološko predstavil prizadevanja pri iskanju novega vodnega vira od spod- letelega poskusa uporabe Burjakove- ga jezu leta 2003 do današnjega dne, ko iz pip v črnjanskih gospodinjstvih že teče voda iz novega vodovoda. Švab se je zahvalil tudi podjetjem, ki so so- delovala pri gradnji - Slemenšek, Nivo in RGP. Med največjimi težavami je na- vedel pridobivanje služnostnih pravic, potrebna dodatna dela, ki so se pojavi- la, ter finančne težave. Izrazil je zado- voljstvo, da so za več kot 90 odstotkov 2,4 milijona evrov vrednega vodovoda pridobili državna sredstva iz vodnega sklada ministrstva za okolje in prostor (MOP). Za ilustracijo je povedal, da prib- ližno toliko znaša letna tako imenova- na primerna poraba občine Črna, ki jo ugotavlja ministrstvo za finance. Uroš Mučič iz ministrstva za okolje in prostor je povedal, da je državno so- JURIJ BERLOŽNIK Nobenega dvoma ni bilo, katero svojo pesem bo zapel, ko se je včeraj ob preda- ji novega črnjanskega vodovoda Topla v uporabo, na svoj nastop pripravljal Milan Kamnik. "Vode, vode pa ni," je prepeval koroški kantavtor. Govorni- ki so trditev iz njegove pesmi kasne- je zanikali, kajti s predajo vodovoda v uporabo so Črnjani dobili izdaten in kvaliteten vodni vir z zmogljivostjo 45 litrov na sekundo. "Konec je obdobja, ko smo se Črnjani bali piti vodo iz vodo- voda, zdaj si bomo z veseljem natočili neoporečno vodo, ki nam jo daje Peca," je povedala županja občine Črna Roma- na Lesjak. Zahvalila se je mnogim, ki so sodelovali pri projektu, katerega snovanje se je začelo že leta 2003, med drugimi tudi kar trem ministrom za okolje, ki so se zamenjali, ter Irmi Pav- linič Krebs. Besedo je dobil tudi bivši župan občine Črna Janez Švab, ki je vodovod Topla ocenil kot enega najpo- Na vrče z neoporečno pitno vodo iz novega vodnega vira Topla so zapisali Voda izpod Pece. Županja Romana Lesjak je med točenjem vode dejala, daje to le delovno ime, če jo bodo kdaj v prihodnosti ustekleničili, jo utegnejo prodajati pod drugo blagovno znamko. (Jurij Berložnik) financiranje vodovoda bilo možno le, ker je to regijski vodovod, ki bo v pri- hodnje lahko zagotavljal vodo tudi prebivalcem v občinah Mežica in Pre- valje. Kot je povedal, bodo napeljavo vodovodnih cevi do Mežice začeli že kmalu, sočasno z obnovo ceste Črna- Mežica, do Prevalj pa bi po pričakova- njih črnjanska voda lahko pritekla v roku petih let. Ta vodni vir je namreč predviden tudi kot strateški, ki pa lahko po potrebi postane tudi glavni vodni vir za zgornjo Mežiško dolino. Občina Črna ima vodno pravico le za približno polovico njegovih zmogljivo- sti, saj že to za več kot dvakrat presega njene potrebe, presežek je namenjen drugim delom doline. "Zelo pomemb- no je tudi, da je ta vodni vir eden red- kih v Sloveniji, ki ga ni treba varovati s posebnimi ukrepi, kajti tu ni poljedel- sko območje," je povedal Mučič. I I Mesto ne potrebuje novega kulturnega doma 11 Zadolženost Slovenj Gradca podobna kot v Celju KARIN POTOČNIK Slovenjegraška občina bo letošnje leto nadaljevala s spremenjenim pro- računom. Po rebalansu, ki so ga v po- nedeljek sprejeli tamkajšnji svetniki, je odhodkov za več kot 26 milijonov evrov, medtem ko bo prihodkov enako kot prej, občina se bo skupaj zadolžila za okoli dva milijona. Stanje konec leta 2011 bo več kot pet milijonov kre- dita, ob koncu mandata bi bilo dolga še preko milijon evrov. Kredite, ki jih bodo najeli, bodo odplačali leta 2016. Ob dodatnem znesku 948 tisoč evrov kredita bo leta 2012 zadolženost slo- venjegraške občine 311 evrov na pre- bivalca. Po podatkih za ostale občine iz leta 2009 bi to stanje bilo podobno zadolženosti, kakršno ima Celje. "Pri tem je treba poudariti, da občina nima javno-zasebnega partnerstva, ki je obli- ka skritega zadolževanja," je dejal vodja oddelka za proračun in finance Darko Sag-meister. Odhodki so razdrobljeni po celot- nem proračunu. Temeljne spremembe proračuna se dotikajo denarja za delo- vanje urada župana, ki se zmanjšuje, oblikujejo poseben finančni načrt gene- ralnega sekretarja mesta glasnika miru in bo izključen iz omenjene postavke. Povečuje se postavka druge javne potre- be, za 303 tisoč evrov, gre za servisira- nje javnega dolga. Donacije povečujejo za 18 tisoč evrov, slednje bi morale priti na račun občine že lani. Stroški so višji v šolstvu in otroškem varstvu, zmanj- šuje se fond na področju kulture. "Iz tega zneska je izvzeta postavka Evrop- ska prestolnica kulture 2012, podob- no je pri postavki malo gospodarstvo, kjer celoten znesek sofinanciranja pod- jetništva, 36 tisoč evrov, prenašamo v EPK 2012 za razstavo domače in umet- ne obrti, da bi pridobili sofinanciranje v enaki višini," je pojasnil Sagmeister. Vse odhodke za EPK 2012 bodo po- skusili izključiti iz drugih postavk. Po- večuje se postavka za gospodarjenje z občinskim premoženjem, vključujejo nove stare investicije, na primer tudi kolesarsko stezo, podvoz v Mislinjski Dobravi. Največje povečanje je na po- dročju družbenih dejavnosti. Kot je dejal Peter Slemenik, predsednik odbo- ra za gospodarstvo, so imeli žolčno razpravo, saj so imeli pomisleke glede zadolževanja, sploh ob zmanjševanju postavke za gozdne ceste, saj so ceste v slabem stanju, prišlo bi jim prav 20 tisoč evrov, ki so jih odvzeli. "Projekt- na dokumentacija za novi kulturni dom je vredna 250 tisoč evrov, kar je predrago, takega objekta ne potrebuje- mo. Dolgoročno lahko tak objekt pred- stavlja veliko breme za občino," je dejal Slemenik in sam ostal skeptičen do za- dolževanja, medtem ko je odbor sicer svetnike pozval k sprejetju rebalansa. Slemenik je dejal, da na željo upravni- ka zavoda Spotur brez pravih razlogov povečujejo kapacitete mladinskega ho- tela, kar se mu zdi sporno, zaradi česar prihaja do povečanja stroškov. Boljše kot projektna dokumentacija za novi kulturni dom se mu zdi subvencionira- nje stroškov zemljišč za podjetnike. Niko R. Kolar, predsednik odbora za negospodarstvo je povedal, da bi z dodatnim denarjem lahko nadaljevali gradnjo mladinskega hotela in mladin- skega centra ter glasbene šole. Člani odbora so zahtevali, naj zavod Vetrnica poda natančno porabo sredstev za grad- njo mladinskega hotela. Župan Matjaž Zanoškar je ob razpravi v smeri zavr- nitve rebalansa svetnike spomnil, da denar občina potrebuje za pokritje že obstoječih stroškov, kot je izdelava pro- jektne dokumentacije za novi kulturni dom, ki pa ga po njegovi oceni v bližnji prihodnosti ne bodo gradili. "Projekt bo moral počakati v predalu na boljšo priložnost," je dejal Zanoškar. GLAS LJUDSTVA Ste se udeležili katere od proslav ob 20. rojstnem dnevu države Slovenije na Koroškem ali ga kakorkoli drugače proslavili? Da Ne Glasujte in komentirajte na www.vecer.com/koroska Odgovor na prejšnje vprašanje Je podražitev projekta mladinskega hotela na Ravnah upravičena? 2 6 % Da 74 % Ne Število glasov: 52 VAŠE MNENJE na www.vecer.com Neum: "Investicija je pedraga za fi- nančnezmožnosti občinskega proraču- na. Vsekakor pa je vprašljiva cena za 1 m2, saj z povečanjem števila postelj, ne sob, s 24, na 48 ne bi smeli pristati na 300.000 evrov višjo ceno. za skoraj 1 milijon evrov dobimo tri stanovanj- ske hiše s ca. 200 m2 neto površine, kompletno izgrajene, pripravljene za vselitev. Očitno bo treba opraviti revi- zijo in v primeru zlorab poklicati na odgovornost nosilce projekta." K J E N A S N A J D E T E Dopisništvo Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3 Jasmina Detela (02) 87 50 522, jasmi-na.detela@vecer.com Petra Lesjak Tušek (02) 87 50 524, petra.lesjak@vecer.com Karin Potočnik (02) 87 50 520, kari-n.potocni-k@vecer.com Jurij Berložnik (02) 87 50 522, juri-j.berlozni-k@vecer.com Oglasno trženje: Andrej Vasa 041 676 222 Pod pokrvavko Črnjanski biser, ki "trofi" Prav je, da nove pridobitve slovesno zaznamujemo. Še posebno, ker jih na Koroškem ni veliko. V zadnjih mese- cih smo bili na nekaterih slovesnih otvoritvah - prizidkov k vrtcu, podjet- niškega inkubatorja, glasbene šole, ga- lerije, mestnega trga in še bi se lahko kakšne spomnili. Ampak da pa bi slo- vesno odprli sekret, tega pa ne pom- nimo. Do tega ponedeljka. V Gorčah, vasici med Črnečami in Libeličami, so v okviru projekta Drava kot prilož- nost storili prav to - slovesno so odprli sekret. Poimenovali so ga sicer "sani- tarni objekt", a kakorkoli obračamo, v njem ni drugega kot nekaj stranišč- nih školjk, tušev in umivalnikov. Res je, da so ti nujni, saj vsakogar, pa naj bo še tako fin, kdaj pa kdaj kam pri- tisne. Lepše bi lahko rekli "mora na potrebo", v Dravogradu pa bi najbrž zapisali še lepše, torej "na sanitarno potrebo". Res pa je, da dokler v Gor- čah ne bo pomola, tudi čolnov ne bo veliko, in če ni čolnov, ni potencial- n ih "sanitarnih potrebnežev", zato bi morda lahko s slovesno otvoritvijo sicer lepega objekta, ki dokazuje, da je tudi sekret lahko estetsko dovršen, še malo počakali in ga odprli skupaj s po- molom. Tako maloštevilni obiskoval- ci slovesne otvoritve tudi ne bi bili v zadregi, ko so si sanitarno pridobitev ogledovali. Nerodno je namreč stopa- ti za županjo v sekret, saj zadaj hode- či ne ve, ali si ga bo ta samo ogledala, ali pa gre tokrat že za resno potrebo in ga bo morala nemudoma tudi upo- rabiti. Slovesno je bilo te dni tudi v Črni, n a m e nu so predali n o vi vodovod Topla. Čeprav ima povsem enako ime kot akumulatorji, voda niti slučajno ne bo več svinčena. Nasprotno, pravi- jo, da bo tako kvalitetna, da nihče v Črni ne bo hotel piti kaj drugega. Go- stinci vihajo nosove, saj bo šel pir še slabše v prodajo. V času turističnega tedna utegnejo celo od drugod prihaja- ti na pokušnjo črnjanskega bisera. Ob novih kaznih za cestne prekrške pivci namreč pospešeno iščemo alternativ- ne pijače, ki človeka podobno "trofi- jo", a se bolje odrežejo pri alkotestu. Da je ustekleničena voda ali brezal- koholni sok brez nadaljnjega dober sti- mulans za možgane, ki vodi v dolge razprave, dokazujejo slovenjegraški svetniki - na sejah pijejo le to (in med odmorom kavo). V tem tednu so sko- raj že zašli s prave poti in nakazovali, da bi morda lahko zavrnili rebalans proračuna, a jim je župan takoj poka- zal nujno bližnjico do poravnave sta- rih pufov. In so požegnali še malo dodatnega kredita. Še s r e č a, da i m a m o v m e s t u brezplačne kulturne prireditve, slo- venjegraško poletje, kjer lahko za sprostitev skupaj z nastopajočimi za- pojemo kakšno partizansko poskoč- nico in takoj uvidimo, da po kriznih časih pridejo lepša obdobja, kakor kaže zgodovina. Oni praznični pred- večer pa smo izvedeli, da smo celo (do sedaj smo si le mislili, da bi lahko bili) mesto kulture, da se celo ponaša- mo s tem nazivom. Prijazno zahvalo slavnostnemu govorniku, ki je najbrž v resnici mislil, da ali bo Slovenj Gra- dec del evropske kulturne prestolnice leta 2012 ali da je mesto glasnik miru, kdo ve? (jb, krp) Nastop Pri-farski-h muzi-kantov V soboto, 2. julija, ob 21. uri bodo v Atriju graščine Rotenturn v Slovenj Gradcu nastopili Prifarski muzikanti. Prifarski muzikanti so svojo glasbeno pot začeli leta 1987 pri Fari v Kostelu. S pesmijo in vižami ohranjajo bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo, v zadnjih letih pa se preizkušajo tudi v zimzelenih melodijah in pesmih dalmatinskih klap. Poseben zvok dajejo skupini tamburaški instrumenti, violina, harmoni- ka in druga tradicionalna glasbila. Glasbeni kritiki jih uvrščajo med najbolj- še etno skupine na Slovenskem. Prifarski muzikanti so Mitja Ferenc (berda, drugi tenor), Valentin Južnič (bisernica, prvi bas), Martin Marinč (harmoni- ka, drugi bas), Toni Obranovič (harmonika, prvi tenor), Uroš Obranovič (bu- garija, prvi tenor), Jernej Pečak (violina, drugi tenor) in Brane Počkar (brač, prvi bas). (nkv) Ansambel Traki-a v Slovenj Gradcu Jutri, v petek, ob 21. uri bo v atriju graščine Rotenturn nastopil bolgarski dr- žavni ansambel Trakia. Ustanovljen je bil leta 1974 in vse od prvega nastopa velja njegov stil za unikat kreacije in izraznosti, njihovih koncertov pa ne mo- remo umestiti v okvire tradicionalnega načina nastopanja, saj zakladnico ljud- ske tradicije svoje dežele v harmoniji giba, plesa, petja in glasbe predstavljajo na vrhunski in izjemen, redko viden način. Tisoče koncertov in nastopov širom sveta je vsekakor zagotovilo, da na naše odre prihaja izjemna skupina, ki bo pomenila enega vrhuncev letošnjega Folkarta in slovenjegraškega poletnega festivala. (nkv) Sledi- slovenske grafične dedi-šči-ne Ob 60-letnici Koroškega pokrajinskega muzeja in v sklopu praznovanja občin- skega praznika občine Dravograd Koroški pokrajinski muzej vabi na odprtje gostujoče razstave Sledi slovenske grafične dediščine, ki bo danes ob 17.30 v dvorcu Bukovje. O razstavi bo spregovorila kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik. (nkv)