URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

izleti, obvestila PD Drava Maribor 9. ju-lij: Rodica-Črna prst. Vodita Franc Trstenjak, 041 894 356, in Jože Cvetko, 031 730 824. PD Maribor Matica 9. do 10. ju-lij: Izlet na Krn in Batogni- co. Prijave v dru-štveni pisarni do 6. 7. ali pri vodniku- Zoranu-, 070 830 967, ali Špeli, 031 211 710. PD Tisa Maribor 16. do 17. ju-lij: Izlet na Mangart in Kanin. Prijave sprejema do 12. 7. in vodi Danilo Cu-der, 040 849 957. PD Skalca Hoče-Slivnica 9. ju-lij: Pohod na Mali Karman (Itali- ja). Prijave sprejema in vodi Vladko Meglič, 041 683 045. 22. do 24.julij: Planinski tabor na Kof- cah. Prijave sprejema in vodi Cveto Meglič, 041 394 267. 30. ju-lij: Izlet na Hochschwab (Avstri- ja). Prijave sprejema in vodi Viktorija Šega, 031 264 888. PD Planika Maribor 10. ju-lij: 12. Andrejev pohod na Okre- šelj. Prijave sprejema Franci Rajh, 041 797 712, vodijo Franci Pangrčič, Tone Koren, Srečko Partlič, Oto Pu-ngerl in Ivan Ladinek. Obvestila PD Radlje vabi 10. ju-lija na zadnjo etapo evropske pešpoti E6 po Slove- niji od Lipe do Trojan. Odhod avto- bu-sa bo ob 6.u-riz avtobu-sne postaje v Radljah ob Dravi. Oprema naj bo primerna letnemu- času-: dobri čev- lji, palice, nekaj proti morebitnemu- dežju- ali žgočemu- soncu- in obilica dobre volje. Prijave sprejemata do 6. 7. vodnika Ludvik Podrzavnik, 041 430 883, in Rudi Ambrož, 041 443 453. Vodenka cveti tudi v senci v 1 m g i ^ SH -JtA.- v ' B B I L ^ t Q | (IVH) Sončne gredice so navadno polne cvetja, za senco pa se nekako ne moremo odlo- čiti za cvetoče rastline in se raje zanašamo na rastline za senco, ki krasijo s svoji- mi listi. Pa vendar so izjeme, opozori Andreja Tomšič, strokovnjakinja vrtnih centrov Kalia, ki bodo najlepše cvetove razvile ravno v senci. Vodenka je goto- vo ena od njih, hkrati pa je po nekaterih podatkih to najbolj prilju-bljena in pro- dajana enoletna cvetlica v svetu-. "Vodenke si lahko vzgojimo sami iz semena, preprosteje pa je, da si ku-pimo sadike. Pri tem bodimo pozorni, da bodo sadike imele grmičasto obliko in zdrave liste. V vrtu- jim ponu-dimo senčen prostor, saj preveč sonca lahko povzroči nizko rast, majhne liste in skoraj nič cvetenja." Tla naj bodo dobro prepu-stna, čeprav se pogosto zgodi, da so tla v senci precej zbita. V tem primeru- jih izboljšajmo z dodatkom komposta in drobnega peska. V času-- rasti rastline dvakrat dognojimo in skrbimo za redno zalivanje. Seveda z vodo ne smemo pretiravati, sicer lahko začnejo gniti korenine. Zalivajmo zju-traj, da se do večera listi osu-šijo. "Veliko sence bomo našli pod drevjem. Vedeti pa mo- ramo, da bodo v tem primeru- vodenke z drevjem tekmovale za hrano in vodo, zato jim namenimo še posebno skrb in nekoliko več gnojila, kot je običajno. Za zasaditev vodenk so primerni tu-di obrobki ob poteh in ograjah. Pri tem jih ne smemo saditi pregosto, saj bomo s tem zaradi pomanjkanja prostora spodbu-dili rast v višino, mi pa vseeno želimo imeti ob potki nizke cvetoče grmičke. Najpri- mernejša razdalja med rastlinami ob sajenju- je zato okrog 20 centimetrov. Tako se bodo razrasle v širino in ostale nizke, pravi grmički torej. Tu-di senčni skalnjak lahko poživimo z zasaditvijo nizkih sort vodenk, nato pa bodimo pozorni na zadostno zalivanje, saj v skalnjaku- navadno zemlje ni ravno v izobilju-." (sav) Vi vpr-ašate, mi odgovor-imo Sejanje rdeče pese Zanima me, ali ni že prepozno za seja- nje rdeče pese? Prav tako imam vpra- šanje glede sort rdeče pese. Po čem se razlikujejo? Hvala za odgovor in lep pozdrav od bralca Alojza iz Žalca Odgovarjajo strokovnjaki klu-ba Gaia: "Od aprila do ju-lija sejemo rdečo peso za poletne in jesenske pridelke. Rdeča pesa je dveletna rastlina, ki jo gojimo kot enoletnico. Kaljenje traja navad- no od 10 do 15 dni, odvisno od sorte in vremenskih razmer. Rdečo peso so (CS - Garten) kot zdravilno rastlino gojili že stari Grki in Rimljani, kot vrtnino so jo začeli go- jiti v 16. stoletju-, pri nas pa šele v začetku- 19. stoletja. Poznamo kar nekaj sort rdeče pese, ki se razlikujejo glede na barvo mesa, obliko in velikost odebeljenih korenov, po organoleptičnih lastnostih in konsistenci mesa ter glede na čas do- zorevanja in tu-di glede na to, koliko semen je v plodu-. Meso korena rdeče pese je navadno rdeče, lahko pa je tu-di ru-meno, belo ali rožnato in belo v izmenič- nih krogih. Pri večini sort je vsako seme tako imenovani plu-tovinasti plod z dvema do tremi semeni, zato moramo rastline po setvi kar precej redčiti. Pri enosemenskih sortah, kjer je v vsakem plodu- le eno seme, redčenje ni potreb- no. Odebeljene korenike, ki rastejo na površini zemlje, so po obliki okrogle, ploščate ali valjaste." Imate vprašanje, na katero ne najdete odgovora, ali težavo, za katero ne vidi- te rešitve? Zau-pajte nam jo in sku-paj z našimi strokovnjaki vam bomo posku-- šali svetovati. Vprašanje pošljite na elektronski naslov vrt@vecer.com . Sejemo cvetoče dvoletnice Dvoletnice sejemo do avgusta, v njihovih cvetovih pa bomo uživali prihodnje leto SANJA VEROVNIK Visoke cvetlice bodo polepšale ozad- ja vrta, za nižje poiščimo prostore na obrobjih, ob vrtnih poteh in v skalnja- kih, vse pa bodo s svojimi cvetovi v naš vrt prinesle paleto pisanih barv. Seme dvoletnih cvetlic posejemo v šotne lončke in vzgojimo sadike, ki bodo presajene na prosto skupaj s ko- reninsko grudo, svetuje Andreja Tom- šič, strokovnjakinja vrtnih centrov Kalia. "Tako bodo bolje prenesle šok, ki ga pri tem doživljajo sadike. Navad- no posejemo v posamezni lonček po dve semeni. Po vzniku in razvoju mla- dih rastlinic obdržimo le močnejšo sa- diko. Ko so sadike dovolj razvite, jih presadimo na prosto. Rastlina pri tem ne bo doživela posebnega stresa, saj bo ostala sadika s koreninsko grudico pri presajanju nepoškodovana. Pazimo le, da z rednim zalivanjem vzdržujemo stalno vlago in da so rastline zaščite- ne pred močnimi sončnimi žarki, ka- terih poleti navadno ne manjka." Sadike dvoletnic lahko spomladi ali jeseni tu-di ku-pimo. Iz lončkov jih posadimo v gredice, ki jih predhodno prekopljemo in odstranimo vse kore- ninske plevele, po potrebi pa zemljo tu-di pognojimo. Ena od možnosti je tu-di, da dvoletnice posejemo direktno v vrt. Pri tem moramo še posebej pazi- ti, da tla ne bodo nikoli presu-šena, kar pa nam v poletnih mesecih lahko pov- zroča težave. Turški nageljček Razveseljeval nas bo s cvetovi števil- nih barv in kombinacij, zdru-ženimi v kobu-lasta socvetja. Najbolje bo u-spe- val v nekoliko bolj apnenčastih, ne prevlažnih tleh, na sončnem mestu- v vrtu-, v skalnjaku- in ob robovih gredic. Lepo bo krasil tu-di balkone in terase. Laski slez Zaradi svoje višine je primeren za saje- nje v ozadje vrtov, med drevje in grmi- Ko imamo spominčico enkrat v vrtu, bomo v ljubkosti njenih cvetov lahko uživali ved-no znova, saj se rad-asama zaseje. (Natalija Jurše) " nih tleh, v poletni vročini pa ima rad redno zalivanje. Sadike dvoletnic lahko spomladi ali jeseni tudi kupimo in iz lončkov posadimo v gredice Zvončnica Prija ji sonce in rada je v sku-pinski za- saditvi sama, ločena od ostalih cvetlic, saj tako njeni cvetovi pridejo najlepše do izraza. Vrt bo krasila z velikimi zvončastimi cvetovi v barvah od bele, preko roza in modre do vijolične. Ker zraste do pol metra visoko, jo sejemo ob ograje ali v ozadje cvetličnih zasa- ditev. Z odstranjevanjem posu-šenih cvetov bomo njeno cvetenje še podalj- šali. Spominčica čevje ali za popestritev vrtne ograje. Zanimiv je tu-di zaradi cvetov, ki spo- minjajo na cvetove vrtnic. Na več kot meter visokem steblu- najdemo pov- prečno pet do devet cvetov. Raste naj na toplem mestu- in v bogato založe- Od marca do ju-nija bo krasila vrt z glo- boko modrimi cvetovi. Ko jo imamo enkrat v vrtu-, bomo v lju-bkosti njenih cvetov lahko u-živali vedno znova, saj se rada sama zaseje. Raste povsod, naj- raje pa ima dobro odcedna tla in v su-ši občasno zalivanje. Tu-di sonca ne mara preveč, zato ji raje namenimo bolj sen- čen del vrta. Privlačna kombinacija - vrtnica in sivka Vrtnica je upravičeno imenovana kra- ljica rož, saj s svojim cvetjem vnese v vrt lepoto in tudi kanček glamurozno- sti. Spomnimo se samo kraljevskih vrtov, polnih vrtnic najrazličnejših oblik rasti in barv cvetov. "Da bo vrtnica prišla do svoje velja- ve in opaznosti, ji moramo v vrtu najti primerno mesto. Še posebno bo do izra- za prišla skupina vrtnic, v eni barvi ali različnih barv. Če si ne želimo v vrtu še dodatnega dela, posadimo skupaj vr- tnice ene vrste (npr. čajevke, grmaste ...), saj vsaka vrsta pogosto zahteva do- ločene ukrepe," svetuje Andreja Tom- šič, strokovnjakinja vrtnih centrov Kalia. Med drugim se lahko odločimo za kombinacijo ciklamne, roza, lila in nežno rumene ali pa za kombinacijo oranžne in močno rumene barve. Po- sebno lepoto vrtu dajo tudi angleške vrtnice s kombinacijo nežne lepote sta- rih sort in pogostega cvetenja, ki je last- nost modernih hibridov. "Sivka je še ena od rastlin, ki jo takoj povežemo s počitnicami ob Sre- dozemlju, pogosto pa jo srečamo tudi na okrasnem ali uporabnem vrtu. Z izbiro različnih vrst si lahko zagoto- vimo nepretrgano cvetenje skoraj vso sezono. Zanimiva je trpežna sivka (La- vandu-la Hidcote Blu-e), ki zraste v vi- šino do 40 cm in je primerna tako za sajenje v posode kot tu-di na obrobke in gredice. Sivka lepo sodi tu-di v bli- žino vrtnic, saj njen vonj odvrača u-ši, Da bo vrtnica prišla d-o svoje veljave in opaznosti, ji moramo v vrtu najti primerno mesto. (Janko Rath) ki bi se sicer naselile na vrtnicah, do- glede gnojenja precej različne zahteve, polnju-je pa se tu-di s številnimi barva- je najbolje, da okrog vrtnic postavimo mi vrtnic. Ker imata vrtnica in sivka kar lončke s sivko." (gt)