URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Štajerska idila: avstrijska koruza in gozdovi, slovenski kolesarji... (Kristina Menih) Tudi tako nevsakdanja je lahko južna Štajerska. (Kristina Menih) Fižolove niso le sladice, tudi lepotice Kolesarjenje po avstrijskem južnem Štajerskem se lahko mimogrede dopolni s pravim gastronomskim razvajanjem KRISTINA MENIH Namesto nekdaj zastražene meje je danes med južno Štajersko v Avstriji in Prekmurjem v Sloveniji vse več pove- zav. Poleg proste trgovine, ki daje kruh kar nekaj prebivalcem tega območja, obmejne kraje ob Muri povezujejo tudi turistične znamenitosti in aktivnosti s skoraj neskončnimi možnostmi kolesar- jenja v ospredju. Kraljica kolesarskih stez je vsekakor 425 kilometrov dolga pot ob Muri, ki je bila letos speljana tudi v Slovenijo. Zagrizeni kolesarji se pridušajo, da je to eno najlepših obreč- nih kolesarjenj v alpskem svetu, sama pa dodajam, da je vsaj v tistem delu južne Štajerske, po katerem sem tudi sama v družbi novinarskih kolegov pred kratkim nabirala kolesarske izkuš- nje v okolici obeh Radgon, idealna tudi za kolesarje amaterje. Čeprav nisem po- mislila, da se bom še kdaj zavihtela na kolo, sem, ko je bila ta kolesarska izkuš- nja za menoj, ugotovila, da je tovrstni šport lahko celo zabaven. Še posebno če kolesariš mimo zanimivih razgled- nih točk in odličnih okrepčevalnic z imenitnimi štajerskimi dobrotami. Slikovito kolovratenje ob Muri Svojevrstno doživetje je vzpon po 168 stopnicah sedemindvajsetmetrskega razglednega stolpa tik ob Muri. Da je z razgledišča impozanten razgled po vsem rečnem veličastju, gajih in zele- nih gozdovih daleč naokoli, seveda ni treba posebej poudarjati. Si ga je pa vse- kakor fino privoščiti! Tudi most, ki so ga leta 2005 čez mejno reko Muro iz Avstrije proti Apačam zgradili predv- sem za kolesarje in pohodnike (a je vseeno dovolj širok tudi za kakšno ne- pričakovano in nujno intervencijsko vozilo), je vreden ogleda. Sicer pa se krožna kolesarska pot iz ene Radgo- ne v drugo in nazaj vije med njivami, zasejanimi s koruzo, drugim žitom in bučnicami, oklepa se nostalgičnih goz- dičev, se prijazno spogleduje z obcestni- mi znamenji in seveda z morjem oljnih buč. Teh je nešteto in ni čudno, da je tudi pristnega štajerskega bučnega olja za vse dovolj. Več kot tisoč proizvajal- cev letno ponuja okoli 2,5 milijona litrov kvalitetnega bučnega olja, tride- set odstotkov ga izvozijo, oljna buča pa je tretja najpogostejša poljščina na avstrijskem Štajerskem - takoj za koru- zo in žiti. Fižol in buče tudi za razvajene brbončice Večina "pušlšankov", v katerih lastni- ki ponujajo domačo hrano, na južnem Štajerskem premore tudi prodajalno - solidno založeno predvsem z bučnim oljem in fižolom kebrom. To je fižol, ki se po velikosti kosa z bobom, po okusu pa mu ni para. Štajerci z avstrij- ske strani Mure ga pripravljajo na naj- različnejše načine. Tudi v sladicah! In povem vam, da so prav okusne, četu- di prelite z bučnim oljem. Tega prav radi dodajo, včasih skupaj z naseklja- nimi bučnimi semeni, na vanilijev sla- doled. In okus je v kombinaciji s svežo meto ravno prav eksotičen, da prija še tako razvajenim brbončicam. Fižol pa naši severni sosedje tako zelo cenijo, da vsako leto izberejo novo fižolovo lepotico. Mi smo imeli čast spoznati mlado, preprosto, prikupno in ljubko dekle, ki so jo s tem nazivom okitili leta 2008. Michaela Hofer fižol še dan- danes propagira kar na vratni ogrlici ... Sicer pa pozor: za fižol keber doma- čini pravijo, da v vsakem zrnu skriva kanon, ki menda odlično dene preba- vi. Združenih 29 ponudnikov Michaelina starša imata turistično do- mačijo le nekaj kilometrov oddaljeno od radgonskih termalnih kopališč in prav mimo nje vodi tudi kolesarska pot. V zeleni oazi pod brajdo je grlo hvaležno domačemu jabolčnemu soku, želodec pa odličnemu bučnemu olju, bogato prelitem po že omenjenem fi- žolu. Keber se rad druži tudi z grozd- jem in tovrstna marmelada je čisto svojevrsten posladek. Še več nevsakda- njih kombinacij pa boste deležni v hiši Vinofaktur Genussregal v lasti bratov Polz, ki v mestu Vogau poleg logistič- nega centra in trgovine s kvalitetni- mi štajerskimi pridelki obiskovalcem ponuja še okušanje, kulturo in zaba- vo. Od letošnjega 28. maja je na ogled Polica užitkov - nevsakdanja razsta- va živil in surovin, ki jih obiskovalec lahko tudi okusi. Bistvo je povezova- nje trenutno devetindvajset sodelujo- čih parterjev z območja Štajerske, med katerimi so tudi slovenski vinogradni- ki. Nevsakdanjo stavbo v obliki zaboj- nikov ugledamo že od daleč, posebno presenečenje pa je notranji razstavni prostor, v katerem trenutno gostijo Michaela Hofer, mis flžola 2008, s flžolovo ogrlico (Kristina Menih) znanega umetniškega fotografa, med Piranom in Gradcem vpetega Branka Lenarta, ki predstavlja črno-bele foto- grafije slovenskih in avstrijskih Šta- jercev iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V prodajalni pa se police do- besedno šibijo pod kakovostnimi kisi, medi, čokoladami, bučnimi olji in seve- da različnimi vini. Kolesarski turizem kot tržna niša Viktoria Weberitsch - za prijatelje Dorli - iz Turističnega urada Bad Rad- kersburg je prikupna, nasmejana gospa srednjih let, ki nam z veseljem obeloda- nja turistično strategijo južne Štajerske, sestavljeno iz ponudb različnih aktiv- nosti, kopanja v termalnih kopališčih, pitja mineralne vode, razvajanja v cen- trih dobrega počutja, uživanja pristnih kulinaričnih dobrot in neokrnjene na- rave s pridihom romantike. Mineral- no in termalno vodo v komaj nekaj čez 1400 prebivalcev veliki avstrijski Radgoni tržijo v šestih mestnih hote- lih, kraj pa se ponaša s kar 2200 turi- stičnimi posteljami. Mesto je še danes vpeto v srednjeveško obzidje, destina- cijo pa že dve leti tržijo skupaj s sloven- sko stranjo, še pove Weberitscheva, ki verjame, da je kolesarska nadgradnja pravšnja tržna niša, še posebno v času sedanje recesije in vse večje ekološke ozaveščenosti turistov. Kar se koles tiče, jih tamkaj tudi izposojajo, in to celo taka na električni pogon, ki so jih nabavili prav pred kratkim. V okviru pobude Stari sosedje - novi partnerji pa sta slovenska in avstrijska Radgona že leta 2003 podpisali pismo o partner- skem sodelovanju, ki danes že žanje tu- Za vzorec odličnih flžolovih sladic (Kristina Menih) Panjske končnice? Ne, čokolade! (Kristina Menih) ristične sadove. Poleg kolesarskih poti, povezujočih eno in drugo stran Mure, se povezujejo tudi najrazličnejši ponud- niki storitev in produktov, najlepše pa je, da na tem območju praktično ne vidiš nobene industrije. Aktivna in romantična doživetja Doživetja so lahko tudi aktivno-roman- tična. Eno takih je kolesarski piknik ob jezeru z "angleškim" služabnikom. Oblečen v črn smoking z lesenim (!) metuljčkom okoli vratu služabnik pri- čaka najavljeno skupino in ji za dobro- došlico postreže s štajerskim vinom. Kar sledi, je najbolje preizkusiti z last- nimi usti in očmi, saj so jedi ne le slast- ne, ampak tudi privlačne na pogled. Podobno je v gostilni Brunnenstadl, kjer ponujajo hrano za stasite gurma- ne, ki jim ugajajo domače svinjske do- brote - od ocvirkov, prelitih preko ajdovih žgancev, do svinjske pečenke z imenitno prilogo, svežim dušenim ze- ljem - in seveda za aktivne športnike. Ti potem nadaljujejo "čez drn in strn" južnoštajerske ravnice, recimo do sta- rega mlina na poskočni Muri, kjer v starinski s slamo kriti hiši postrežejo tudi s kosilom. Take mline so že v 16. in 17. stoletju gradili le najbolj premož- ni in v njih so mlinarji mleli žito. Mlin je mlel podnevi in ponoči, zato sta se pri delu navadno menjavala po dva mlinarja. Ko je prvi delal, je drugi po- čival. Mlin na Muri so v muzej preure- dili in obnovili leta 1997, 73-letni oče sedanjega lastnika Gunterja Zacha pa še vedno rad poseda na stolu in nadzo- ruje mletje.