URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Kako ie živel v oraciovek Muzej krapinskih neandertalcev, v katerem je 17 rekon- strukcij tega človečnjaka, letno obišče 180 tisoč ljudi potok, ki se izliva v reko, nekoč tekočo po strugi, ki je bila kar 23 metrov višje. Nekatere pa dokaj realistično posnet film včasih- tudi neprijetno preseneti. Tako je pred dnevi nuna, ki je sprem- ljala razred h-rvaških- osmošolcev, pri golih- prizorih- h-otela zakriti oči mla- dim radovednežem, a je imela samo dve roki, otrok pa je bilo sto. In je raje obsedela. Domiselno zasnovani muzej že na začetku preseneti z dejstvom, da nean- dertalci niso bili divjaki z gorjačami, ki so živeli na našem območju. Skrbeli so za svoje potomstvo, navadno so se izogi- bali drugih skupin, da se ne bi zapletali v krvave boje, naučili so se živeti v su- rovih- razmerah-. Skratka, obiskovalcu se predsodki o človeku opici razblinijo že na začetku, zamenjajo ga simpatije do naših- prednikov. Pa čeprav se zna- nost še danes deli na znanstvenike, ki mislijo, da so bili neandertalci naši ne- posredni predniki, in tiste, ki menijo, da so bili daljni predniki. JOŽE JERMAN V majhni jami je pred 45.000 leti kame- nodobni človek, najverjetneje neander- talec, s kamenim orodjem v stegnenico mladega jamskega medveda s premisle- kom uvrtal tri enake luknjice in iz nje izvabil preprosto melodijo. Z zvoki, ki so se razlegli po jami, je prestopil mejo med živalskimi nagoni in višjo zavest- jo, ki mu je omogočila ustvarjalno du- h-ovnost. Danes je jama, dvesto metrov nad strugo reke Idrijce, del arh-eološke- ga parka Divje babe. Do tja naj bi se, trdijo nekateri snovalci, pripeljali z dvi- galom, ki naj bi ga poganjala voda iz reke Idrijce. No, tega še ni, zato pa je piščalka, duplikat, dobila svoj prostor v enem najlepših- muzejev preteklosti, v Muzeju krapinskih- neandertalcev, ki je delo arh-itekta Željka Kovačiča. Muzej kandidira za evropski naj muzej 2012. Zgradili in uredili so ga v nepo- sredni bližini znanega najdišča pračlo- veka na Hušnjakovem h-ribu. Nuna je obupala nad goloto V enem letu so v Krapini našteli kar 180.000 obiskovalcev. Vračati so se začeli slovenski šolarji, potem ko jih- nekaj let ni bilo, pa čeprav je Krapina le nekaj deset minut vožnje z avtobu- som od slovenske meje. Film o krapin- skem pračloveku režiserja Ivana Salaja in scenarista Davorja Šišmoviča obisko- valca prijetno preseneti. Vsrka te, po- tegne te v votlino, ki je bila pred nekaj tisoč leti globoka. Danes je od nje ostal samo spodmol, pod sedeži pa slišiš Robusten mišičnjak sije čistil zobe Začelo se je leta 1895, ko je krapinski učitelj Josip Reh-orič poslal v Zagreb svojemu prijatelju paleontologu in geo- logu Dragutinu Gorjanoviču Kramber- gerju čudne kosti, da jih- podrobneje prouči. Kosti, ki jih je našel učitelj Reh-o- rič, je spravil in oh-ranil tamkajšnji le- karnar, zato je njegova lekarna dobila prostor v muzeju. Takratni župan Vili- bald Sluga pa je na lastne stroške gostil raziskovalce. Ti so ugotovili, da se je ta- kratni človek gibal vzravnano, da je bil Neandertalci niso bili divjaki z gorjačami in pretepači, raje so skrbeli za svoje potomstvo. (Ivan Botteri) srednje postave, robusten in mišičast, njegov prsni koš je bil podoben sodu. Številne zaceljene poškodbe kažejo na to, da je skupnost skrbela za ranjence, obdelano orodje in orožje pa na to, da so imeli že kar razvito kulturo obdelo- vanja. Ugotovili so tudi, da je skrbel za ustno h-igieno, saj so na zobeh- odkrili sledove, ki pričajo, da si jih- je trebil s paličkami. Položaj priča, da je bilo raz- merje desničarjev in levičarjev sedem proti ena, kot je tudi danes. Med drugimi eksponati je tam tudi slika irskega škofa Useh-erja, ki je izra- čunal, da je Bog ustvaril svet v nedeljo, 23. septembra 4004. leta pred Kristu- som, in to točno ob 9. uri. Prikazana sta tudi skelet in replika - figura zgo- daj umrle ženske z zarezami na čelu, ki pričajo o duh-ovnem življenju takrat- nih ljudi. Pravzaprav so imeli snovalci muzeja srečo, da so pred enajstimi leti srečali Elisabeth- Daynes, kiparko iz Pa- Takratni človek se je gibal vzravnano, bil je srednje postave, robusten in mišičast, njegov prsni koš je bil podoben sodu. (Ivan Botteri) riza, ki je naredila 17 rekonstrukcij ne- andertalca. Tako plastičnih, "živih-", da samo čakaš, kdaj se bo pleme premak- nilo izpod spodmola, nekdanje votline na Hušnjakovem hribu, in se odpravilo do naše Potočke zijalke.