URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Novinarji časopisne hiše Dnevnik so včeraj s protestom opozorili na nevzdržne razmere. (Tit Košir) Mediji kot tekstilna in živilska industrija Pri Dnevniku so včerajšnji 504. dan brez odgovor- nega urednika s p-olnim mandatom zaznamovali s p-rotestom, medtem p-a v p-arlamentu teče razp-rava o zakonu o medijih, ki vp-raš-anja koncentracije lastništva ne ureja ustrezno SAMO TRTNIK Slovenske medijske hiše, predvsem časopisne, so se ena za drugo znašle v slabih razmerah. Dnevnik je brez odgo- vornega urednika, zadolženo Delo skuša zadolženi last-nik Pivovarna Laško prodat-i, Večer že ima kupca, a s sumljivimi ozadji, izdajat-elju najbolj priljubljenih slovenskih revij, kot- so Jana, Naša žena in Lady, Delu Revijam pa grozi celo prisilna poravnava. Tako se vsak t-eden znova post-avlja vpraša- nje, ali kat-era od znanih slovenskih revij sploh ne bo več izšla. V t-akšnih slabih razmerah je prvim prekipelo no- vinarjem Dnevnika. Na dejst-vo, da je t-a medijska hiša že 504 dni brez odgo- vornega urednika s polnim manda- tom, so opozorili na ulici. Dnevnik: Proti razvrednotenju novinarskega dela V času uredniškega sest-anka so se na- mreč namesto pri razdeljevanju nalog zbrali pred vhodom v st-avbo, kjer so upravi in javnost-i predst-avili svoje zah- t-eve: da se uprava in last-niki čimprej dogovorijo o imenovanju odgovorne- ga urednika, da uprava ne posega v t-arifni del kolekt-ivne pogodbe in ne krči pravic zaposlenimt-erda uredi st-a- t-us honorarno zaposlenih in preneha zmanjševat-i njihove prejemke. "Če se bost-a še naprej uveljavljali izkoriščanje in izčrpavanje, bomo nekoč, in t-a dan ni daleč, delili usodot-ist-ih,o kat-erih poročamo. Torej delavcev, ki čakajo na marčevske in aprilske plače," je de- jala članica akt-iva Ranka Ivelja. "Smo za uredništ-vo s polnim mandatom in prot-i razvrednot-enju novinarskega dela," je pisalo na začasno st-iskani na- slovnici časopisa. "Ne prist-ajamo, da so nam namenili usodot-ekst-ilne,usnjar- ske ali živilske indust-rije," je dejal podpredsednik akt-iva Dnevnikovih novinarjev Primož Cirman. Predsednik uprave Branko Pavlin in vršilec dolžnost-i odgovornega ured- nika Zlatko Šetinc sicer očit-ke zavra- čat-a. Pavlin pravi, da se uprava t-rudi pridobit-i odgovornega urednika, a se ali ne javijo ust-rezni kandidat-i ali pa se izbrani kandidat-i umaknejo. Šet-inc Težave t i s k a n ih medijev Težave Čisti poslovni izid 2010 v € Delo • visoka zadolženost • naprodaj zaradi zadolženosti lastnika - 2,291.447 Večer • 645. dan brez novega lastnika • kupec: podjetje s 4 zaposlenimi 52.158 Dnevnik • 505. dan brez odgovornega urednika • rezanje honorarjev 858.796 Delo Revije V E Č E R • 121. dan novinarji brez plačanih prispevkov za socialno varnost • likvidnostne težave 106.336 pa je pojasnil, da so se honorarji zniža- li za morda pet- do sedem odst-ot-kov, vendar sot-udizaposlili nekaj novinar- jev. Prot-est- novinarjev je pozdravilo Društ-vo novinarjev Slovenije (DNS), ki se sprašuje t-udi, ali je Dnevnikova si- t-uacija sploh v skladu z zakonom o me- dijih. "Veljavni zakon namreč inst-it-ut-a vršilca dolžnost-i ne predvideva. Zato se sprašujemo, zakaj vt-emprimeru ni reagiralat-udidržava," je dejal predsed- nik društ-va Matija Stepišnik. Manko odgovornih lastnikov Težave večine slovenskih medijev so sicer podobne oziroma kot- pravi St-epiš- nik: "Nimamo odgovornih medijskih last-nikov, ki bi delali v int-eresu javno- st-i, v int-eresu novinarskega kolekt-iva, ampak skrbijo za svoje parcialne in ve- likokrat-t-udinet-ransparent-ne int-ere- se. Ko se na zahodu ukvarjajo z novimi poslovnimi modeli, ki bi medijem omogočili preživet-je v času t-ehnološ- ke revolucije in spremenjenih navad občinst-ev, smo pri nas še globoko pri osnovah." Te pa so odsot-nost- st-rat-eš- kih last-nikov medijev, pomanjkljiva zakonodaja in nezadost-na samoregu- lacija v novinarst-vu. Ravno zato so lani polet-i združeni akt-ivi novinarskih hiš skupaj z DNS, Združenjem novinarjev in publicistov (ZNP) in Sindikatom novinarjev Slove- nije opozorili minist-rst-vo za kult-uro, da bi moral novi zakon o medijih vse- bovat-i t-udi st-rožjo regulacijo last-niš- kih razmerij v medijih. Tako je t-udi o t-emt-eklarazprava na včerajšnji javni predst-avit-vi mnenj o novem zakonu o medijih, kot- ga je sprejela vlada. Minis- t-rica za kult-uro v odstopu Majda Širca je uvodoma dejala, da je bil zakon pri- pravljen v širokem dialogu. Uvaja t-udi možnost- javnega int-eresa, ki bi preso- jal raznolikost- in pluralnost- medijev. "Tudi t-okrat- se pisci zakona niso odločili za spopad z nekat-erimi ust-av- nopravnimi t-olmačenji, da mediji nismo inst-it-ucije posebnega pomena. Da nas torej ne morejo enačit-i s to- varnami avtomobilov, hrane in t-ako dalje," ost-aja v imenu DNS krit-ičen St-epišnik in nadaljuje: "Vzt-rajamo, da t-rg ni dovolj učinkovit- regulator družbenih funkcij medijev v obrambi int-eresa javnost-i. Zat-o ključni očit-ek predlaganemu zakonu o medijih ost-a- ja nezadost-na regulacija last-niških razmerij, last-ninjenja in kapit-alskih prevzemov oziroma koncent-racij v medijskih družbah." "Krovni medijski zakon kot predpogoj" Kot- pravi Širca, zakon presojo koncen- t-racije last-ništ-va predaja izključno uradu za varst-vo konkurence. Del pre- soje pa bot-udimnenje novoust-anovlje- nega svet-a za medije, ki bo sest-avljen iz st-rokovnjakov, imenoval pa ga bo državni zbor. Nad t-akšnim svetom pa niso navdušeni nit-i v DNS nit-i v ZNP. Predsedniku slednjega Igorju Kršinar- ju se zdi nesprejemljivo, da bi t-akšen organ spremljal spoštovanje et-ičnih in profesionalnih st-andardov v medijih. Po mnenju združenja gre prit-empoli- t-ično imenovanem organu za organ nadzora in celo cenzure. Če bo zakon sprejet-, Kršinar pravi, da bo ZNP poz- valo polit-ične st-ranke k vložit-vi zah- t-evka za referendum. DNS predlaga večjo moč urada za varst-vo konkurence in opredelit-ev, da mora kupec medija razkrit-i celot-no fi- nančno konst-rukcijo posla: od virov financiranja preko opcijskih pogodb do t-ihih družbenikov. "Zakon o me- dijih seveda ni čarobna palica, da bi s še t-ako kakovost-nimi rešit-vami sam po sebi zagot-avljal novinarsko avto- nomijo, neodvisnost- in profesional- nost-," ocenjuje St-epišnik in nadaljuje: "V prvi vrst-i smo odgovorni novinar- ji sami, a krovni medijski zakon je t-e- melj, osnovni predpogoj, ki zagot-avlja sist-emsko okolje za razvoj kakovost-ne- ga novinarst-va." Po njegovih besedah lahko neodgovorni last-niki medije po- st-avijo v vrt-iljak dogodkov, ident-ičen t-ist-im v gradbeni dejavnost-i. DRAGO SENICA Čestitamo, Alfonz, da nisi več edini človek v naši krajevni skupnosti, ki še ni bil ova- den zaradi korupcije in klientelizma... Križanič z Almunio o NLB, Adrii in SID banki s - • Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia (Reuters) Finančni minister Franc Križaničje evropskemu komisarju za konkurenco Joaquinu Almunii v Bruslju p-ojasnil načrte vlade glede doka- p-italizacije NLB in Adrie Airways in koncep-ta SID DARJA KOCBEK BRU-SELJ (OD NA-ŠE DOPI-SNI-CE) Dodat-ne informacije, ki jih evropska komisija zaht-eva od vlade glede vloge države pri dokapit-alizaciji Nove ljub- ljanske banke, dokapit-alizaciji Adrie Airways in glede koncept-a SID banke kot- državne razvojne banke, so bile raz- log, da se je finančni minist-er Franc Križanič v Bruslju sest-al z evropskim komisarjem za konkurenco Joaqui- nom Almunio. Minist-er je komisarju pojasnil, da je "prvenst-veni mot-iv so- delovanje zasebnega sektorja, da dr- žava vstopa v deležu, ki je nad njeno proporcionalno udeležbo, samo, če je t-o pot-rebno oziroma na drugi st-rani ni dovolj int-eresa, ker gre za sist-emska podjet-ja, ki zagot-avljajo normalno de- lovanje našega malega izjemno odprte- ga gospodarst-va". Almunia je po Križaničevih bese- dah "vzel na znanje probleme, s kat-eri- mi se v t-em let-u ubadamo, kakor t-udi dejst-vo, da bo država tam, kjer se zdaj več izpost-avlja, kasnejet-ot-udiodpro- dala v deležu, za kat-erega nima poseb- nega int-eresa". V skladu s pravili za državne pomoči bo kasneje st-var pre- soje t-udi cena, po kat-eri bo država t-e deleže prodajala, kar pomeni, da bo morala bit-i primerno visoka. Evropska komisija ugot-avlja, da je Slovenija predvidene dokapit-alizacije pravočasno not-ificirala in pot-rebuje še dodat-ne podat-ke za končno presojo. Zaključni program prest-rukt-uriranja z jasnim rokovnikom njegovega izvaja- nja za NLB pot-rebuje v prihodnjih t-ed- nih, za Adrio Airways in SID banko "pa teče še zbiranje informacij", je pojasnil Križanič. Glede NLB sta se z Almunio pogovarjala o "celotnem kompleksu", ki vključuje tudi novo dokapitalizacijo, za kat-ero so se postopki pravkar zače- li. Država vstopa "kot- nadomest-ek, ker si ne moremo privoščit-i, da dokapit-ali- zacija pri t-ako pomembni banki ne bi uspela". Te deleže bo pot-em odprodala, saj ni int-eres države povečat-i svoj last-- niški delež, ampak zagot-ovit-i st-abilno poslovanje banke. Zasebni invest-it-or v NLB je belgij- ska KBC, ki ima sedež v Bruslju. Franc Križanič je zagotovil, da po sest-anku z Almunio ni šel še t-ja, je pa povedal, da pridejo predst-avniki KBC danes, v čet-rt-ek, 30. junija, na sest-anek v Ljub- ljano. Adria Airways v zadnjih dese- t-ih let-ih ni dobila državne pomoči, t-a pogoj zat-o ni sporen, mora pa izpolnit-i t-udi vse preost-ale pogoje. Vlada je ko- misiji prošnjo za pot-rdit-ev dokapit-a- lizacije poslala že marca, a za manjši znesek, ki je bil predviden kot- subven- cija. Zdaj predlaga večji znesek ob po- polnem prest-rukt-uriranju družbe. Za SID banko pa je t-reba dodat-no uskladi- t-i koncept- državne razvojne banke. Amelia Torres, t-iskovna predst-av- nica komisarja Almunie, je povedala, da evropska komisija zdaj čaka infor- macije, ki jih je zaht-evala. Ko bo o do- kapit-alizaciji Adrie Airways dobila zaht-evane informacije, bo lahko spre- jela odločit-ev. Za NLB pa čaka na načrt- prest-rukt-uriranja. To ni nič posebne- ga, saj je komisija t-ak načrt- zaht-evala od vseh bank, ki so zaradi krize dobi- le državno pomoč. Takšnih primerov je skoraj 40. Komisija najprej odobri državno pomoč, ker je t-reba ukrepat-i hit-ro, kasneje pa mora država predlo- žit-i še načrt- za prest-rukt-uriranje. Na vprašanje, ali NLB lahko računa na novo državno pomoč, glede nat-o,da je eno letos že dobila, je Torresova odgo- vorila, da je t-o hipot-et-ično vprašanje, o kat-erem ne more špekulirat-i. Glede državnih razvojnih bank pa komisija skuša prit-i do "enot-ne dokt-rine", saj ima t-akšne primere, kot- je SID, v več državah članicah.