URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Rekli so Ne pristajamo! .i i Podpredsednik aktiva novinarjev Dnevnika in član upravnega odbo- ra Društva novinarjev Slovenije Primož Cirman: "Na Dnevniku se prihodnost ne meri v letih, ampak v mesecih do naslednjega imenova- nja ali podaljšanja mandata vršilcu dolžnosti odgovornega urednika oziroma do odhoda stare in imeno- vanja nove uprave. Petsto dni smo bili tiho in zdaj želimo, da se nas sliši. Ne pristajamo na to, da bomo talci odločitev ljudi iz vrha te hiše ali zunaj nje. Ne pristajamo na to, da pri odločanju o ključnih vpraša- njih v hiši nimamo nobene besede. Ne pristajamo na to, da je upošte- vanje volje večine zaposlenih odvi- sno od nočnega SMS-sporočila. Ne pristajamo na to, da je prihodnost Dnevnika negotova zaradi neskonč- nih dogovarjanj med lastnikom in upravo. Ne pristajamo na to, da de- lamo vedno več, obenem pa se v imenu varčevanja v podjetju, ki dela daleč največji dobiček na zapo- slenega v medijski panogi, iz leta v leto krčijo pravice v kolektivni pogodbi, krčijo stimulacije ali re- žejo honorarji. Ne pristajamo na raz- vrednotenje novinarskega dela. Ne pristajamo na to, da nam jemljejo dostojanstvo s tem, ko nam v boju za naše pravice govorijo, da želimo Dnevniku škodovati." (str) Slovensko-hrvaško romanje na Ptujsko Goro To soboto bo bazilika Marije Zavetni- ce na Ptujski Gori prizorišče četrtega tradicionalnega slovensko-hrvaškega romanja. Cilj je zbliževanje dveh kato- liških narodov in podiranje meja, ki jih postavlja vsakdanje življenje in v zadnjem obdobju tudi politika. Gre za množičen dogodek, saj pričakujejo okoli 3000 ljudi, udeležbo pa napovedu- je deset škofov, pet iz Slovenije in pet iz Hrvaške. Praznična sobota se bo zače- la z mašama ob 6.30 in 8. uri. Ob 9.30 bo molitvena ura in priprava na sveto mašo. Vodili jo bodo p. Janez Šamperl, bistriške sestre, p. Janez Ferlež in Anto- nio Tkalec. Ob 11. uri bo slovesno soma- ševanje slovenskih in hrvaških škofov ter duhovnikov, ki ga bo vodil metropo- lit dr. Marjan Turnšek. Po maši bodo peli litanije Matere Božje. Praznik bodo zaokrožili z mašo ob 19. uri. (slp) V OX POPULI Bodo višje kazni za pro- metne prekrške zmanjšale število nesreč? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje A-li zau-pate slovenskemu- Unicefu-? 4 % Da 9 6 % Ne Število glasov: 516 'V vladi so bila dvojna merila' S Pahorjem sta zaključila, ko ni podprl odstavitve Dag-mar Komar, priznava odhajajoča g-ospodarska ministrica Darja Radič v poslovilnem pog-ovoru JURE STOJAN Se vam ne zdi neodgovorno, da ste kot gospodarska ministrica odstopi- li sredi gospodarske krize? "V tem trenutku bi bilo bolj neodgovor- no vztrajati na položaju. S svojim odho- dom želimo ministrice stranke Zares opozoriti, da ta vlada ni več sposobna sprejemati odločitev. Če že dobi zadost- no podporo v parlamentu, pa potem pade na referendumih. Zato je že skraj- ni čas, da država dobi novo vlado, ki bo uživala zaupanje državljanov in bo sposobna sprejemati pomembne odlo- čitve. Tudi in predvsem na področju gospodarstva. In to čim prej, ne na ne- kakšen postopen in kontroliran način, kot zdaj razmišljata gospa Kresalova in gospod Pahor." Ampak to se bo težko zgodilo pred jesenjo. Koga bi raje videli, da prev- zame vaš resor? Razvojni minister Ga- spari ali finančni minister Križanič? "Težko komentiram. Predvsem bi si želela, da bi to mesto čim prej zasedel pravi minister, s polnim mandatom za naslednja štiri leta. Vsak mesec je dra- gocen in podaljševanje te agonije ne gre v prid gospodarstva." Pahorja ne razu-me Premier Pahor je nasprotoval držav- ni dokapitalizaciji NKBM, pa jo je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pod vodstvom Dag- mar Komar vseeno izpeljala. Od kod takšna moč agencije? "V tem primeru je šlo za jasno nespoš- tovanje mnenja vlade in njenega pred- sednika. Ne razumem ga, zakaj v takih primerih ne ravna bolj odločno. Jasno je, da vodstvo agencije ne razume svoje vloge. Nanje nismo prenesli lastništva državnega premoženja, pač pa smo jim ga samo zaupali v upravljanje. Pričako- vali smo, da bodo to počeli strokovno in odmaknjeno od dnevne politike. Žal pa so to prekršili že s prvim dejanjem, ko so zahtevali preklic odstavitve Uroša Rotnika, direktorja Termoelek- trarne Šoštanj. No, pokazalo se je, da ima kar nekaj masla na glavi in o njego- vih ravnanjih presojajo pristojni orga- ni za preprečevanje korupcije in NPU. Sledila je cela vrsta zamenjav in konč- no še to veliko dejanje, ko so skoraj čez noč posegli v tri državna podjetja. Pri- silili so jih, da so kupila delnice NKBM. To je nedopustno. Ko je še bil čas, da se sklep agencije prekliče, sem premierja dvakrat opozorila na posledice sodelo- vanja v dokapitalizaciji." Kakšne posledice? Merite na padec vrednosti delnic NKBM? "Premier je na investicijski konferen- ci v Londonu zagotovil, da država pri dokapitalizaciji banke ne bo uveljavlja- la prednostne pravice. Dva dni pozne- je ga je agencija povozila. S tem niso samo postavili pod velik vprašaj nje- gove kredibilnosti na tujih finančnih trgih. Kredibilnost je izgubila cela dr- žava. Preprosto ne razumem, zakaj ni zahteval preklica sklepov agencije. Res ne vem, kaj in kdo stoji v ozadju. Na tej točki sva se s premierjem tudi dokonč- no razšla. Jasno mi je dal vedeti, da ne podpira moje zahteve po zamenjavi uprave AUKN. Je pa podpora premier- ja ključna za vsakega ministra." AUKN je sodelovanje v dokapitalizaci- ji utemeljil z mnogimi razlogi, tudi s tem, da naj bi šlo za dobro naložbo. Predvsem pa naj bi bila dolžnost agen- cije, da za vsako ceno vzdržuje obsto- ječ lastniški delež države, vse dokler parlament ne potrdi strategije uprav- ljanja državnega premoženja. "Ko smo zakon o upravljanju kapital- skih naložb sprejeli, smo ugotovili, da F Mag. Darja Radie, gospodarska ministrica v odstopu: "V vodstvih državnih podjetij najdete ljudi, ki v zasebnih ne bi dobili služ- be." (Tit Košir) to zagotovo ni bila modra odločitev. Dejstvo je, da agencija brez strategije res ni imela navodil, kako naj uprav- lja državno premoženje. Vendar smo pričakovali, da bo agencija takoj vso svojo energijo vložila v pripravo te strategije. Namesto tega pa se je raje ukvarjala z menjavami nadzornih sve- tov in s poseganjem v dnevne odločit- ve podjetij. Če že ni bilo strategije, pa bi za vsako tako odločitev morali poi- skati mnenje vlade. V določenih prime- rih so to storili, v drugih ne. Torej so obstajala dvojna merila." Kdaj so torej prišli in kdaj ne? "Za dokapitalizacijo NKBM že ne, niti za Rotnika. Če smo že naredili napako z agencijo, bi morali vse napore vloži- ti v strategijo. Tako pa je še danes ni- mamo, čeprav smo na AUKN že pred časom poslali ključen dokument naše- ga resorja, torej sektorsko politiko za energetiko." Zamu-de zaradi okoljskega ministrstva Državni zbor je ta teden začel razpra- vo o nacionalnem energetskem pro- gramu (NEP). Zakaj ste ga tako dolgo pripravljali? "Tudi sama sem bila zaradi tega zelo nesrečna. Moram povedati, da smo zaradi zahtevnosti te tematike najeli zunanjega pisca programa, Inštitut Jo- žefa Stefana. Ta ga je oddal novembra lani. Prva ovira je bila, da je prvi osnu- tek predpostavljal izgradnjo šestega bloka TEŠ, medtem pa smo že začeli preučevati, ali je to sploh smiselno. Na- slednji razlog pa je bil, da nismo žele- li oddati seznama želja, ki se jih ne bi dalo uresničiti. Vprašali smo se torej, ali je možno te investicije sploh umesti- ti v prostor. Zato smo program še pred zaključkom dali v okoljsko presojo. V zvezi s tem je bilo kar nekaj razprav, od iskanja primernih lokacij za postavitve vetrnih elektrarn do števila hidroelek- trarn na Muri. Okoljsko poročilo smo čakali do konca maja, čeprav smo pri ministrstvu za okolje in prostor več- krat urgirali. Vendar na koncu lahko vseeno rečemo, da tiste investicije, ki so sedaj predvidene v NEP-u, vsaj imajo prvo okoljsko presojo, kar bo olaj- šalo izvedbo posameznih investicij. Re- cimo, da se je za to splačalo počakati." Kdo je pustil večji pečat na energet- skem programu, vi ali Janez Kopač? "Dejstvo je, da je gospod Kopač direk- tor direktorata za energetiko. Prav je, da on predlaga strokovne rešitve in vodi politiko na tem področju. Res pa vsem direktorjem dopuščam, da sami komunicirajo z javnostjo. Ker druga področja niso tako izpostavlje- na, se je morda res zdelo, da je Janez Kopač tisti, ki vodi energetiko. Vendar zagotavljam, da je z mano uskladil re- šitve, ki jih je pozneje predstavil v jav- nosti." Že sami ste omenili, da šestega bloka Teša ne podpirate. Se vam ne zdi, da je projekt že predaleč, da bi ga lahko ustavili? Niste z naročanjem novih študij, ali je gradnja upravičena, samo ustvarili hude krvi, brez prak- tičnih učinkov? "Ko sem prevzela resor, je bilo že pre- cej zamujeno. Žal so bile ključne odlo- čitve sprejete novembra 2009. Te pa niso bile dovolj premišljene. Če sem odkrita, dokler je bil na čelu Teša Rot- nik, nismo imeli niti informacij o pro- jektu. Ustvariti smo si morali pravo sliko, žal pa je to vzelo nekaj časa. Ves čas sem razmišljala o tem, ali naj pred- lagam zamrznitev projekta, vsaj do- kler ne dobimo vseh podatkov. Toda podpore na vladi ne bi bilo, zato sem zahtevala vse te študije. Kljub temu da je Teš 6 že precej daleč v izvedbi, še zmeraj nima podpore ministrstva za gospodarstvo. Najprej mora doka- zati, da je gradnja ekonomsko upravi- čena. Aprila mi je glede tega le uspelo prepričati vlado, naj ne daje dodatnega poroštva v višini 440 milijonov evrov, naj torej davkoplačevalcev ne bremeni še dodatno. Državljani so prevzeli do- volj veliko breme že s tem, ko projekt financira HSE, ki je v državni lasti in ki bo v primeru, da bo projekt Teš 6 nosil izgubo, to moral pokrivati s prihodki iz ostalih dejavnosti ali pa z dviganjem cene električne energije." Pogodba z Alstomom, dobaviteljem tehnološke opreme, je bila podpisa- na pod vašim predhodnikom Mate- jem Lahovnikom. Mu v stranki res niste nič gledali pod prste? "O, ja, so. Minister Golobič je opozarjal na probleme in on je bil tisti, ki je zah- teval vse študije, analize in informaci- je. Žal je v tistem trenutku prevladalo drugačno mnenje. Odhod ministra La- hovnika je bil zato verjetno bolj kot z Ultro povezan s projektom Teš 6." Termoelektrarne nimajo prihodnosti Nekateri so vvašem energetskem pro- gramu zaznali polom zasavskega lo- bija, saj bo gradnja novih savskih elektrarn zamaknjena, Rudnik Trbov- lje-Hrastnik pa bo dokončno zaprt. Ste torej na strani šaleškega, tako kot vaš predhodnik? "Zagotovo ne. Prihajam z Gorenjske- ga (smeh). Razumem pa Zasavce, da se čutijo ogrožene in da ne vidijo več razvoja Zasavja kot energetske regije. Vendar se z njimi strinjam, da bi bilo škoda, če bi energetiko v tej regiji opu- stili. To ni panoga, ki bi jo bilo prepro- sto umestiti v prostor, kamorkoli že. Tudi v nacionalnem energetskem pro- gramu je ta lokacija ohranjena in prav tam se bodo zagotovo gradile štiri hi- droelektrarne na reki Savi. Razlog, da se gradnja zamika, pa je ministrstvo za okolje in prostor. Kar ne začne pri- prave državnega prostorskega načrta, čeprav smo jim poslali nešteto pro- šenj. Nekaj povsem drugega je zgodba Rudnika Trbovlje-Hrastnik in Termoe- lektrarne Trbovlje. Gotovo imamo po- misleke proti temu, da bi Slovenija še naprej vztrajala pri fosilnih gorivih, pa če gre za Zasavje ali za Šaleško dolino. To ni elektrika prihodnosti. Dejstvo je tudi, da se Rudnik Trbov- lje-Hrastnik zapira. Sicer smo zaprosi- li za podaljšanje roka za obratovanje do konca leta 2012 in to je zagotovo zadnji rok. Ampak Zasavje ima tudi možnost plinsko-parne elektrarne, razmislili pa bi lahko tudi o drugih energetskih, bolj v prihodnost usmer- jenih projektih." Ko že omenjate plin, AUKN vas je spet nadigral v družbi Geoplin, kjer je zmanjšal nadzorni svet in tako ra- zrešil predstavnika vašega ministr- stva, gospoda Kopača in Grošlja. "No, pač še eno dejanje, ki je bilo ta tre- nutek popolnoma nepotrebno. Name- sto da vlagajo svojo energijo v menjave ljudi, bi morali pripravljati strategijo upravljanja. Kar pa se odstavitev tiče, oba gospoda sta bila žprepoznana,' in to besedo uporabljam ironično, kot moja človeka. Po mojem mnenju sta oba zelo odgovorno opravljala nadzor- ne vloge. Sploh pa to ni pošteno do go- spoda Kopača, ki je zaslužen za to, da ima država takšen delež v Geoplinu, kot ga ima. Utemeljitev Dagmar Komar je bila smešna. Da manjšajo nadzorni svet, ker je ta prevelik in bodo s tem privarčevali sejnine. To bi bilo sprejem- ljivo in bi se s tem celo strinjala, če ne bi na isti seji povišali sejnin. Končni rezultat pa je, da bo novi, manjši nad- zorni svet stal več. Kot vedno pravim, čez sedem let se vse obrne. Zagotovo se bo pokazalo, da so bile poteze agen- cije zlonamerne in povezane z lobistič- nimi interesi." Vendarle pa vas je premier podprl vsaj pri eni zadevi: pri vašem kazno- vanju direktorjev državnih podjetij, ki so si izplačali previsoke plače. Ste v tak populizem šli zavestno? "Zakon je bil že sprejet pod ministrom Lahovnikom, mene pa je doletelo nje- govo izvajanje. Osebno mi zakon ni všeč in se mi ne zdi ustrezen način re- ševanja problematike plač menedžer- jev v državnih podjetjih. Mislim, da je najbolj učinkovit način privatizaci- ja teh podjetij. Mirno bi lahko torej po- gledala stran in pogodbe pozabila v predalih. Čeprav so mnogi menedžer- ji dobri in jim ne želim delati krivice, vendarle najdete v vodstvih državnih podjetij ljudi, ki v zasebnih ne bi dobi- li službe." Kam pa odhajate vi? "Služba me ne čaka, tako da bom za- prosila za nadomestilo, ki mi pripada. V prostem času bom zagotovo nadalje- vala delo v stranki Zares na gospodar- skem področju, ker sem prepričana, da z novo politiko te stranke lahko naredi- mo razvojni preboj v Sloveniji. Druga- če pa bom skoraj zagotovo ustanovila svoje podjetje. Upam pa tudi, da mi bo kakšna šola namenila nekaj ur preda- vanj, ker to zelo zelo rada počnem."