URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Častno razsodišče je predlagalo izključitev nekaterih članov, dva so izločili, za dva, m ed drugim za Spomenko Hribar, pa so predlog kasneje umaknili. (Tit Košir) Pravi način povrnitve zaupanja ljudi? V slovenskem odboru Unicefa so bili s skupščino zadovoljni, prav t-ako s t-em, daje članst-vo podprlo prehod društ-va v fundacijo, mnogi pa so bili začudeni nad avt-orit-arnim vodenjem skupščine FRANJAZIST Nekaj več kot polovica članstva društ- va Unicef Slovenija se je udeležila tor- kove skupščine, ki je društvo ni imelo že dve leti. Z 62 glasovi so podprli usmeritev, da se dejavnosti društva prenesejo na fundacijo, prav tako so se strinjali z letnimi poročili minulih dveh let in izsledki neodvisne revizi- je, ki so jih predstavili gostje iz Ženev- skega urada. Kot smo že poročali, je slovenski odbor svojim članom sporo- čil, da društvo posluje dobro in da ne- pravilnosti v organizaciji ni bilo. Vendar pa so na te, o njih smo v preteklih mesecih že obširno poro- čali, v drugem delu skupščine spet glasno opozorili predstavniki civil- ne iniciative Za boljši Unicef. Člani iniciative so želeli, da bi pred preho- dom v fundacijo razčistili vsa odprta vprašanja. Kako so bili zadovoljni z izidi skupščine, smo povprašali pred- stavnika civilne iniciative Martina Breskvarja: "Skupščina je potekala po pričakovanjih, v skladu z načinom dia- loga oziroma monologa, ki je bil prak- sa Unicefa tudi v preteklosti, v smislu izključevanja. Člani so se odločili za Unicef, kot si ga želijo. Odločitve skupščin kot najvišjih demokratičnih teles so načeloma legitimne, čeprav ta ni bila vodena demokratično. Funda- cija je lahko boljša rešitev, kadar gre za normalen potek in ne za pometa- nje pod preprogo." Breskvar dodaja, da izsledkom revizije, ki naj bi ovr- gla vse domneve o nepravilnostih, ne morejo oporekati, ker njene vse- bine ne poznajo. Spomnimo, gre za "zaupni dokument". Civilna iniciati- va bo v naslednjih dneh razmislila, kako bodo usmerili svoje delovanje, ljudem pa svetujejo, naj se od dobro- delnosti ne oddaljujejo, a hkrati opo- zarjajo, naj bodo bolj previdni, komu denar zaupajo. "Skrivanje pod dežnik revizije" Nad dogajanjem na skupščini je bila presenečena prva predsednica sloven- skega odbora Andreja Črnak Meglič, ki pravi, da bi od takšnega društva pri- čakovala najmanj demokratične odno- se in spoštljivo kulturo dialoga, priča pa je bila nestrpnemu dialogu in avto- ritarnemu odnosu vodstva organizaci- je do prisotnih. Tudi sama se je želela prijaviti k besedi, pa potem zanjo ni zaprosila, ker je videla, da nečlanom društva sploh niso dovolili spregovo- riti. Kaj takega se denimo v državnem zboru ne more zgoditi, saj vedno naj- prej povprašajo avditorij, ali dovoli- jo spregovoriti tudi komu drugemu, pravi. Da pa ji je "vzelo sapo", ko je vi- dela, da želijo iz članstva črtati Spo- menko Hribar, poudari sogovornica. Častno razsodišče je namreč, "zaradi povzročanja škode", predlagalo, da iz svojega članstva izključijo že omenje- nega Martina Breskvarja, nekdanjega predsednika društva Mirana Boštica, Spomenko Hribar in Matica Munca. Predlog za izključitev zadnjih dveh so umaknili, iz članstva pa izključili prva dva. "Izključiti so želeli tiste, ki so dobronamerno opozarjali na odpr- ta vprašanja, dileme," pravi sogovor- nica in doda, da se sedaj skušajo v organizaciji "skriti pod dežnik izsled- kov revizije", ki pa po njenem mnenju ni dala nobenih odgovorov. "Ne vem, ali je to pravi način, kako povrniti zaupanje ljudi. Ljudje so ter- jali odgovore, teh pa ni bilo," še pou- dari. Pot bo kar naporna Podpredsednica organizacije, ki je skupščino vodila, Žarka Brišar Slana, je bila na koncu zadovoljna, da je skupš- čina zaključena. "Vodečemu žal ne gre drugače, kot da je jasno in brezkompro- misno usmerjen k cilju, k čemur nas zavezujejo statut in naloge. Seveda pa sem nad nivojem razprav tudi razočara- na. Ostajamo na poti, ki jo bo treba še prehoditi, in bo kar naporna. Vsekakor pa sem izredno zadovoljna z rezultati poslovnih izidov preteklih let in smo jih prikazali. Mislim, da to ne sme in ne more uiti vsakemu, ki razmišlja in zna brati tudi te rezultate," je dejala Bri- šar Slana. In kako komentira, da so iz društva izločili tiste, ki so opozarjali na probleme? "V statutu je jasno zapisano, katere so dolžnosti članstva in kakšno je poslanstvo te organizacije. Če nekdo pol leta grozi in druge pol leta dejansko napada organizacijo z vsemi možnimi sredstvi, tudi z neresnicami, je avto- nomna pravica častnega razsodišča in skupščine, da sankcionira takšno obna- šanje. Menim, da smo bili zelo tolerant- ni. Očitno pa smo tudi na tej skupščini povedali, da za take člane v Unicefu ni posluha in da naj si poiščejo druga polja delovanja v korist otrok." Dogajanje je opazoval tudi namest- nik direktorice urada v Ženevi Lawren- ce Picard, ki je po skupščini povedal, da so zadovoljni, da je slovenski odbor izpeljal skupščino in ker je med njo po- tekala tako obširna odprta diskusija. Izključitve nekaterih članov iz organi- zacije ni želel podrobneje komentirati: "Vse, kar lahko v tem trenutku rečem, je, da je bilo to izpeljano po zelo demo- kratični poti, v skladu s protokolom skupščine." Pojasnil pa je tudi, zakaj pravzaprav želijo zamenjati vodilne ljudi v organizaciji, kljub temu da po njihovih besedah revizija ni pokazala nepravilnosti: "Mislim, da je jasno, da ima Unicef v Sloveniji nov začetek, in edini način novega začetka je, da gle- damo naprej, namesto nazaj," pravi Pi- card, to pa vključuje nove ljudi, nova odbor in vodstvo, doda. ODMEV Privlačnejši za svet MELITA FORSTNERIC HAJNSEK Od tega tedna je Slovenija na seznamu svetovne dediščine Unesca občutno zvišala rejting svoje privlačnosti in zanimivosti na svetovni sceni. Odslej se uvrščamo med države z več kot enim spomenikom svetovne dediščine, ki ga prepozna in razglasi organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, s sedežem v Parizu. Lani ob tem času je poskus spodletel, a ni šlo za prazgodovinske koliščarje, ki so komisijo očitno navdušili, lani smo kandidirali z rudnikom živega srebra v Idriji skupaj s Španijo in Mehiko, z rudniki srebra Almaden in San Luis Potosi. Čeprav se zdita dva spomenika svetovne naravne in kulturne dediščine malo v primerjavi s kakšno Italijo, ki jih ima 41, Španijo - 39, Kitajsko -37, ali Nemčijo - 30, Francijo - 29 ali Združenim kraljestvom - 26, je dva spomenika svetovnega ranga za državo na pičlih 20 tisoč kvadratnih kilometrih z dvema milijonoma prebivalcev to razsežnost svetovnega rekorda in Guinnessove knjige. Ali prevedeno v tehtnejše kategorije: pomeni, da imamo dvoje izjemnih znamenitosti, ki se lahko kosata s svetovnimi čudesi formata kitajskega zidu, egiptovskih piramid ali majevskih in azteških civilizacij. Biti na tem prestižnem spisku pomeni ustrezati najzahtevnejšim mednarodno preverjenim, globalnim merilom najbolj cenjenega, najbolj zaželenega in najzanimivejšega. Nič čudnega, da je Zaresova kulturna ministrica Majda Širca ob odhodu omenila med velikimi dosežki svojega skrajšanega mandata tudi Unescovo imenovanje. Čeprav je to izjavila skromno in skorajda ni bila slišana med vsemi drugimi politično razvpitejšimi zgodbami, je vendar ta kulturni dosežek eden tistih za zgodovino in adut za prihodnost. Med uspešno Svetovno prestolnico knjige Ljubljana 2011 in Evropsko prestolni- co kulture Maribor 2012 je mogoče umestiti po teži in pomenu tudi najaktualnejši mednarodni uspeh: vpis kolišč na Ljubljanskem barju v svetovno dediščino. Unescov seznam šteje 878 krajev v 145 državah. Že štiri desetletja se spisek dopolnjuje, pred četrt stoletja pa so nanj uvrstili Škocjanske jame. Hrvaška ima šest zakladov Unesca, Črna gora toliko kot mi in Irska prav tako. Mnoge večje države imajo samo po enega. V turistično-kulturnozgo- dovinskem kontekstu smo dobili "brand", ki ga bo poslej mogoče inventivno tržiti. Če pogledamo, v kakšnem klavrnem stanju so Škocjan- ske jame in koliko so zasidrane v tukajšnji ponudbi, se je sicer bati, da ne bomo znali izkoristiti ponujene velepriložnosti. Morda pa bo množica turistov, ki bodo obiskali EPK prihodnje leto, skočila še k mostiščarjem na Ljubljansko barje in v Škocjan? Če bi bila na Unescovem seznamu stara mariborska trta, za kar se nekateri zelo trudijo, pa bi sploh lahko ubili še več muh na en mah. Zalar nad Šturma, Krivic nad oba Zaradi Dragana Paravinje, ki ga na Hrvaškem sumijo umora mladega deklet-a, je vse bolj vroče t-udi pri nas VANESSA ČOKL Ko je bil azil v Sloveniji Draganu Pa- ravinji, imenu z mednarodne tiralice, zdaj osumljenemu, da je na Hrvaškem umoril mlado dekle, poleti 2007 zavr- njen, ni bilo več pravne podlage, da se ga ne izroči Srbiji. A izročen v času ministrovanja Lovra Šturma ni bil, vodja ministrovega kabineta je direk- toratu za mednarodno sodelovanje ne- kajkrat pisal, naj še počaka, najprej, da odloči ustavno sodišče, potem strasbourško. Ko je primer v začetku leta 2009 (po volitvah) prišel na mizo sedanjega ministra Aleša Zalarja, je bila odločba o izročitvi podpisana. A kmalu zatem naj bi bil Paravinja Slove- nijo (po svoji volji) zapustil. To je hitri povzetek slovenskega kosa zadeve Pa- ravinja, ki ga je včeraj novinarjem po- jasnjeval Zalar. In vse skupaj predal protikorupcijski komisiji. Razumelo se je, da je nekdanjemu ustavnemu sodniku Šturmu čakanje z izročitvi- jo, dokler se dokončno ne razplete z azilom, predlagal pravni zastopnik Paravinje v azilni zadevi, kolega biv- šega ministra z ustavnega sodišča Ma- tevž Krivic. Takoj se je oglasil prejšnji mini- ster. Po Šturmu je za nepravočasno izročitev kriv Zalar, zdaj pa da izko- rišča tragedijo. Češ, odločbo bi bil lahko podpisal prvi teden ministro- vanja, ne šele čez nekaj mesecev. Pod prejšnjim ministrom pa da postopek ni bil zaključen, ker je Krivic opozar- jal, da nad Srbijo visijo hudi očitki o kršitvah človekovih pravic in sporno- sti njenih pravnih postopkov. Reagi- ra tudi Matevž Krivic: "Ne Šturm ne Zalar zločina nista mogla preprečiti." Krivic kategorično zavrača Zalarjeve "nestrokovne in formalistične" očitke na Šturmov račun, obenem pa misli, da Šturm neutemeljeno obtožuje Za- larja. Eden od stotin prosilcev za azil, kijih je brezplačno zastopal, je bil Pa- ravinja, pravi Krivic, k sreči edini s tako strašnim epilogom. Zadeva je neprijetna ne samo zato, ker ne vemo, ali bi bila vsa Hrvaška zdaj na nogah, če bi očitno večkratni morilec prestajal zaporno kazen v Sr- biji, zaradi česar je srbsko pravosodje leta 2007 Paravinjo hotelo dobiti iz Slovenije. V Ljubljani svojci od jeseni 2007 pogrešajo najstnico Dorotejo Pasar. Po poročanju hrvaškega tiska okoliščine njenega izginotja zelo spo- minjajo na to, kako se je izgubila sled za Hrvatico Antonijo Bilic, domnev- no novo Paravinjevo žrtvijo. Izdaja Časopisno-založniško podjet-je VEČER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva št-evilkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO srečko KLApš: vodja deska Matija STEPIŠNIK: not-ranja polit-ika sonja PLoj R a j a l e: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKo: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DoPISNIšTVA: Ljubljana, Cankarjeval, t-elefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) MurskaSobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot- 3, dopisništ-vo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništ-vo 02/84310 03 TRŽENJE: oglasno trženje t-elefon 02/23 53 140, t-elefaks02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi t-elefon 02/2353 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek t-elefon 02/23 53 321 (355),t-elefaks02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasnot-rženje01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/7492 170 MurskaSobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 39.500 izvodov. Cenaizvociaoci ponedeljka do petka je1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za junj 2011 znaša28,79 EUR, zaupokojence in študente 25,76 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakonao davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS,št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere seobračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5%. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.