URN_NBN_SI_DOC-5CHIGDOM

Timoženkovo so pred sodiščem pričakali privrženci. (Reuters) Sojenje Timošenkovi preložili na 4. julij Sodišče v Kijevu je včeraj na 4. julij preložilo nadaljevanje sojenja nekdanji pre- mierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe oblasti. Sodnik se je za preloži- tev odločil, potem ko je Timošenkova zah-tevala več časa za preučitev obtožnice in dokazov, ki jih- je proti njej predložilo tožilstvo. Timošenkova, ki jo je lani na predsedniških- volitvah premagal njen najostrejši kritik Viktor Janukovič, je obtožena, da je zlorabila pooblastila med sklepanjem dogovora o nabavi plina z ruskim premierom Vladimirjem Putinom leta 2009. Grozi ji od sedem do deset let zaporne kazni, kar bi pomenilo, da se v primeru obtožbe ne bi mogla vnovič potegovati za predsedniški položaj na volitvah leta 2015 oziroma kandidirati na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Timošenkova obtožbe zanika in poudarja, da je cena plina, ki jo je izpogaja- la z Moskvo, med najnižjimi v Evropi. Nekdanja premierka je sicer sodni proces označila za farso, katere cilj je lik- vidacija politične opozicije v Ukrajini, ter vložila pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Sporočila je tudi, da se 4. julija ne bo udele- žila nadaljevanja sojenja, saj mora v ZDA, kjer bo pričala v tožbi, ki jo je vložila proti ukrajinskemu oligarhu Dmitru Firtašu. Za Timošenkovo sicer velja prepo- ved potovanj in v preteklih mesecih ji je tožilstvo večkrat prepovedalo potova- nja po Ukrajini in v tujino. (zur) Češka blokada Hrvaške? Razkol v češkem parlamentu bi lahko ogrozil ratifikacijo hrvaške pristopne pogod-be z EU NINO KOŠUTIČ PRAGA (OD NAŠEGA SODELAVCA) Praški mediji in politični krogi so včeraj potrdili, da je vse realnejša možnost, da Češka republika zavre včlanitev Hrvaške v Evropsko unijo. Čeprav gre za zdaj za "psevdoproblem", bi lahko prerasel v resno oviro. Čeprav si te blokade ne želi nihče, še zlasti pa ne češki državni vrh, bi lahko Hrvaška postala stranska žrtev razpleta nekate- rih čeških političnih zapletov. Konec leta 2009 je evroskeptični češki predsednik Vaclav Klaus prela- gal svoj podpis lizbonske pogodbe in kot pogoj zanj zahteval, naj za njego- vo državo ne veljajo obveznosti iz listi- ne o temeljnih pravicah, ki je sestavni del te pogodbe. Ta pogoj je oprl na dom- nevno nevarnost, da bi lahko sudet- ski Nemci, ki so jih po drugi svetovni vojni na podlagi odlokov predsednika Edvarda Beneša množično pregnali iz takratne Češkoslovaške, zahtevali vr- nitev svojega odvzetega premoženja. Evropska unija je zato, da bi pogodbo rešila, češki izvzem vgradila v pristop- no pogodbo za prvo naslednjo državo, ki se ji bo pridružila - to pa je Hrvaš- ka. Večer že zvečer! NOVI PLUS ZA NAROČNIKE TISKANEGA VEČERA Bosta Nečas in Klaus ustavila Hrvaško na poti v EU? (Reuters) Ta tema je zdaj spet na dnevnem redu češke politike, ker je premier Petr Nečas sklenil oba dokumenta, namreč odločitev o sprejetju članstva Hrvaške v EU in odločitev o izvzemu Češke re- publike iz listine o temeljnih pravicah, povezati v enega in tega predložiti par- lamentu. Temu pa nasprotuje češka parlamentarna levica na čelu s social- nimi demokrati (ČSSD), ki imajo Klau- sov pogoj za neprimeren in politično škodljiv in trdijo, da ta listina državlja- nom zagotavlja več socialnih pravic kot veljavna češka zakonodaja. Social- ni demokrati so Klausovo zahtevo poi- menovali "nacionalistična" fantazija, in ker podpirajo vključitev Hrvaške v EU, opozarjajo na to, da bi lahko ome- njena združitev dokumentov ogrozila celoten proces. Dnevnik Lidove noviny je včeraj opozoril na realno nevarnost, da bi lahko Klausovo vztrajanje pri omenje- nem izvzetju preložilo ratifikacijo pri- stopne pogodbe za Hrvaško vse do leta 2013 oziroma do končanja njegovega predsedniškega mandata. Znani ko- mentator Luboš Palata meni, da bi se "s tem sprožila verižna reakcija oziroma bi se upočasnilo približevanje drugih balkanskih držav uniji - vse to pa za- radi umetnih in izmišljenih razlogov, v zadnjem času značilnih za politiko uradne Prage". Po sodbi medijev je težko verjeti, da bi odločitev o sprejetju Hrvaške v EU z dodano Klausovo formulacijo težko sprejeli Avstrija in Madžarska, ki odločno zanikata legitimnost Bene- ševih dekretov. Na njihovi podlagi so premoženje odvzeli tudi Madžarom, razglašenim za nacistične sodelavce. Vsi napovedujejo, da če bi češka vlada- joča koalicija sprejela ločitev teh dveh dokumentov, Klausove zahteve po izvzetju Češke republike iz listine o temeljnih pravicah na ločenem glaso- vanju ne bi podprli. V tem primeru pa češki predsednik skoraj zagotovo ne bi hotel podpisati ratifikacijskega do- kumenta o vstopu Hrvaške v EU, pri čemer naj bi bil verjetno deležen pod- pore Dunaja in Budimpešte. Mednarodne dokumente morata ratificirati (potrditi) oba doma češke- ga parlamenta: ker imajo v spodnjem domu večino desnosredinske stranke, v senatu pa levica, Klausov predlog ver- jetno ne bo sprejet. Je pa možno, da bo podpora vstopu Hrvaške v EU večja kot nasprotovanje Klausovemu predlo- gu za izvzetje Češke republike iz ome- njene listine - vendar bodo v ta namen potrebni še srditi politični boji. Ustavni odbor avstrijskega parlamenta potrdil celovški dogovor Ustavni odbor avstrijskega parlamenta je v torek zvečer potrdil dogovor med avstrijsko zvezno vlado, avstrijsko Koroško in koroškimi Slovenci glede postavit- ve dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in drugih ukrepov za zaščito koroških Slovencev. Novelo zakona o narodnih skupnostih so podprli po- slanci avstrijskih socialdemokratov (SPO), ljudske stranke (OVP), svobodnjakov (FPO) in Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO). Avstrijski Zeleni so bili proti. Poslanec Wolfgang Zinggl (Zeleni) je dogovor označil za "zelo malenkosten". Avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer, ki je vodil pogajanja, je v sporo- čilu za javnost že izrazil veselje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. S podporo omenjenih štirih strank je za novelo zakona zagotovljena dvotret- jinska večina, ki je potrebna za sprejem zakona na ustavni ravni. Po napovedih naj bi avstrijski parlament o noveli zakona glasoval 6. julija, 21. julija pa naj bi ga obravnaval še avstrijski zvezni svet. Po podpisu zakona s strani avstrijskega predsednika bi tako lahko na avstrijskem Koroškem že kmalu začeli postavljati nove dvojezične krajevne napise. Novela zakona določa postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in Gradiščanskem. Za avstrijsko Ko- roško predvideva postavitev 164 dvojezičnih krajevnih napisov v 24 občinah, ureja pa tudi pravico do rabe uradnega jezika in financiranje nekaterih manjšin- skih dejavnosti. (sta) Rusija uspešno testirala nov jedrski izstrelek Rusija je v torek uspešno testirala svoj novi medcelinski jedrski izstrelek Bulava, ki naj bi bil v prihodnjem desetletju osnova ruskega jedrskega arzenala. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je dvanajst metrov dolga Bulava, ki so jo izstrelili s podmornice blizu rusko-finske meje, uspešno zadela tarčo, približno 6000 kilometrov oddaljeno od polotoka Kamčatka na ruskem Daljnem vzhodu. Bulavo nameravajo letos testirati še štirikrat, preden jo bodo letos ali prihodnje leto uvrstili v ruski jedrski arzenal. Polovica preteklih 14 testov tega izstrelka namreč ni bila uspešna, zato so se pojavili dvomi glede njegovega dragega raz- voja. Rusija si prizadeva posodobiti svojo zastarelo oborožitev, premier Putin pa je obljubil, da bodo za to v prihodnjih desetih letih namenili skoraj 710 mi- lijard dolarjev. (Re-ute-rs)