URN_NBN_SI_DOC-5EAMEPHN

knjižničarja, zaposlenega s polnim delovnim časom, — samo ta k ra t bo lahko ta naloga uresničena v celoti. Važen sklep soočenja je bila tud i n a b a v n a politika v splošno­ izobraževalnih in šolskih knjižnicah. D ruštvo koroških knjižničarjev bo skrbelo za tesnejšo povezavo m atičn ih občinskih knjižnic s šol­ skimi knjižnicam i svojega območja. Poseben, a za slovenske razm ere k a r pogost pojav so šole v od­ ročnih predelih. Te naj bi postopoma postale središča ku ltu rn e g a življenja v tem svetu, od m ak n jen em od k u ltu rn ih žarišč večjih mest in krajev; torej naj bi bile v njih poleg šolskih tudi splošnoizobra­ ževalne knjižnice. Dogovor med občinskimi k u ltu rn im i in izobra- valnim i skupnostm i naj bi uresničil to nadvse pom em bno in potrebno novost. S rečanje se je sklenilo z dogovorom, da se bo D ruštvo koroških k njižničarjev dosledno zavzemalo za pravilno v red no ten je dela šol­ skih knjižničarjev. T a prispevek je bil napisan z nam enom , da širšo knjižničarsko jav n o st v naši republiki obvesti o začetku dejavne in problemsko n a ra v n a n e akcije, ki ima nam en in cilj, da v knjižničarstvu Koroške krajine, posebej pa še v šolskem, postopoma in s široko družbeno podporo uredi najbolj boleče nepravilnosti in začne celiti rakovo rano našega knjižničarstva, k je r tudi v republiškem m erilu ni bilo že od leta 1973 nobenih pom em bnih in učinkovitih prem ikov in si­ stem skih rešitev. K oroški knjižničarji menimo, da so tem atske in priložnostne razstave, lite ra rn i večeri, pogovori z bralci in druge p rireditve (četudi so bile v letu ustanovnega kongresa K PS in ju b i­ lejev tovariša T ita močno zastopane; — leto 1977 je bilo tud i rojstno leto koroške k u ltu rn e tran sv erzale »Vorančeve poti«!) v p rim erjavi s tem živim, plodnim in neposrednim soočenjem m anj pomembne, k e r so večidel že klasične in dolga leta uveljavljene oblike prido­ b iv an ja novih bralcev te r k u ltu rn e in politične reprezentacije ko­ roškega knjižničarstva, — delovno posvetovanje, ki smo mu v tem letu posvetili prvo in zadnjo skrb, pa obeta, da bo postalo topel in oživljajoč »vigredni« v e te r v snovanju in n e h a n ju koroške knjižni­ čarske skupnosti. Oživljajoč, ke r skuša, želi in hoče, da s svojo spe­ cifično voljo in dano močjo seže v srž človeške narave, v zdravi stržen sodobne družbe, ki ne prenese nobenih odtujitev. Topel, ker daje u p an je in zaupanje, da se proces družbenega izobraževanja, ki se m ora začeti že na delovnem m estu sam oupravljalca in v šolskih klopeh naših najm lajših, še ne bo končal, kaže in obljublja pa še številne nove pobude in možnosti, ki jih bo treb a šele sistematično uresničiti. Tako bo krog DRUŽBA—K N JIG A sklenjen še bolj tehtno in obvezujoče in še za odtenek bolj aktivno, bogato in žlahtno.