URN_NBN_SI_DOC-5JIIZU6P

DANES ALEŠ KOCJAN Hipokrizija Da je sojenje v zadevi Patria razumljeno kot "političen proces", je poskrbel prvak SDS v tej razvpiti zadevi sam z nenehnim ponavljanjem mantre, da so mu vpletenost v zadevo Patria naprtili politični nasprotniki. Ob ponavlja- jočih se napadih na tožilstvo in sodišče ter spodjedanju pravne države n a m kaj drugega, kot da razumemo sojenje kot "političen proces", niti ne preostane. Očitno v Janševem taboru niso opazili, da se v Sloveniji poleg sodišča s Patrio ukvarjajo le še oni s svojo armado privržencev. Celo v predvolilni kampanji afere Patria ni zaslediti, medtem ko se mediji veliko ukvarjamo z Virantovim nadome- stilom in Jankovicevo zamolčano nepremičnino ter spornimi posli njegove družine. In prav je tako, saj je razkorak med ravnanji in besedami obeh Janševih tekme- cev očiten. Da sojenje tako pomembni politični figuri, kot je Janša, odmeva, je bržkone razumljivo, saj je obdolženi ta hip najresnejši kandidat za mandatarja. Toda medijski spektakel na sodišču, ki sovpada s predvolilnim časom, ni posledica znanih dejstev o aferi Patria, ampak potez obrambe, ki je do včerajšnjega dne počela vse za to, da se branje obtožnice, "nevredne papirja, na katerem je napisana", ni začelo prej. Za spektakel skrbi celo sama stranka obdolženega s svarili pred incidenti, ki da jih bodo pred sodiščem organizirali "režiserji velikega poka". Hipokrizija brez primere, če ob takšnih vsebinskih pospeških ne pričakuješ medijske- ga trušča. Za večji del javnosti zato tudi ni pomembno dejstvo, da se z istimi ugotovitvami - da naj bi bile podkupnine iz Patrie leta 2007 namenjene v sam vrh slovenske politike - ukvarjajo tako na Finskem kot v Avstriji. Skrajno nenavadna je tudi goreča želja po izločanju dokazov, pridobljenih na Finskem, saj ti "dokazi" po zagotovilih obrambe za peterico obdolžencev niso obremenilni in "ne dokazujejo nič". Če odvetniki ne bi tako vneto izgubljali časa z neuspešnim izločanjem neobremenilnih dokazov, bi morda bilo sojenje že v polnem teku. V nasprotju s tem žanjemo prav sredi volilne kampanje vrhunce "političnega procesa", ki bi bil morda tudi že zdavnaj končan, če si ne bi zaslug za zamude s preiskavo pripeli slovenski organi pregona. Ne poza- bimo, da so ti v mandatu Janševe vlade za dobro leto dni založili depešo avstrijskega Interpola, ki je pomenila začetek preiskave v zadevi Patria v Avstriji in na Finskem. Na Slovenskem pač ne. EU očitno še ne gre tako slabo, kot nas skušajo pre- pričati. Državljani trepetamo za evro, uradniki v Bruslju pa imajo čas za razpravo o plavutih morskih psov. Združena Evropa strahu, demokracija bank in druge "zarote' Res vedno večja drama v EU? Ali tudi vse večja diktatura strahu? Italija in Grčija menjata vladi, na oblast tam prihajata bančnika, Merklova enako kot Pahor govori o "najhujšem času po drugi svetovni vojni" MATIJA STEPIŠNIK Politična stabilnost v m n o g ih drža- v ah Evropske unije se še naprej krha. M e d t em ko Grčija in Italija, n a č e ti z a r a di d o l ž n i š ke krize, m e n j u j e ta vladi, spušča d r a m a t i č na sporočila v javni obtok t u di n e m š ka kancler- ka, k l j u č na političarka EU Angela Merkel, ki je na n e d a v n em kongresu svoje CDU dejala: "Evropa se je znašla v najhujšem obdobju po drugi svetov- ni vojni." Še naprej vztraja, da je za rešitev krize v evroobmočju "potrebne več Evrope in ne manj", saj je vse več in- dicev o rušenju temeljev EU in m o- žnostih njenega razpada. S težavami, padcem podpore in številnimi porazi na z a d n j ih v o l i t v ah se sicer resda sooča tudi stranka Angele Merkel, a n a c i o n a l ne volitve b o do v Nemčiji šele 2013. Španija je ta teden na dražbi s pro- dajo državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala 3,158 milijarde evrov, pri čemer pa se je tokrat zadolžila naj- dražje po letu 1997. O skrajno skrb zbu- jajočih razmerah že nekaj časa govori tudi premier Borut Pahor, slovensko javnost pa je m e d t em stresla novica, da je vse dražje naše zadolževanje v tujini. Se razmere na stari celini res tako rekoč dnevno zaostrujejo? So voditelji že pozabili hladno vojno? "EU je preživela že veliko kriz, naza- dnje nedavno okoli evropske ustave. Evropski voditelji so očitno tudi že pozabili, kako realna grožnja je bila h l a d na vojna," ob t r e n u t no temačni atmosferi v EU pravi politologinja in zgodovinarka s FDV dr. Cirila Toplak, ki je napisala knjigo Združene države Evrope. Politični spomin je, pravi To- plakova, pač razvpito kratek, ljudje pa so v strahu lažje obvladljivi. "Ko Pahor govori o največji krizi EU doslej, pri- teguje predvolilno p o z o r n o st nase, obenem pa n a m žuga, da bo še veliko slabše, kot je bilo v času njegovega vo- denja države. Angela Merkel bolj kot straši o negotovi prihodnosti EU, tr- dnejši je njen položaj, saj v 'izrednih' r a z m e r ah ni časa za vladne krize in volitve." In iz p o s t k o m u n i s t i č ne Evrope je položaj videti toliko bolj grozen, ker po Toplakovi nismo navajeni, da bi kapitalizem pomenil stalno izme- njavanje kriz in konjunktur. "Sloven- ski mediji so zagnali strašljiv cirkus okrog prestopa psihološke meje 7 od- stotkov donosa za slovenske obve- znice in s a mo m i m o g r e de omenili, da je to le ena obveznica od številnih emisij slovenskih državnih obveznic. Že izraz psihološka meja napeljuje na vojne živcev, v katerih zmagujejo hla- dnokrvni in izkušeni." Res dolga roka Goldman Sachsa? V Grčiji in Italiji sta m e d t em krmilo prevzela nova premiera Lukas Papa- demos in Mario Monti. In levo usmer- jena politika in nekateri mediji pri tem že opozarjajo, da na oblast v zadolže- n ih državah prihajajo ekonomisti, fi- nančniki oziroma bankirji. Tisti torej, ki so v percepciji m n o g ih ključni ar- hitekti in ključni krivci kriznega časa. Se s t em manjša tudi zaupanje v de- mokracijo, saj ne nazadnje na oblast prihajajo gospodarski izvedenci, o ka- Dr. Cirila Toplak: "Finančniki 'rešujejo', kar so povzročili, zato da ohranijo nadzor nad svojim privilegiranim položajem v sistemu." (Janko Rath) Dr. Rastko Ovin: "Tehnokratske vlade ali vlade narodne enotnosti so sestavljene iz strokovnjakov in uspešnih gospodarstve- nikov." (Marko Vanovšek) 'Odposlanci" Goldman Sachsa Doslej so bili ljudje z vezmi v banki Goldman Sachs zelo vplivni predvsem v ameriški administraciji. Pri Billu Clintonu je bil glavni tajnik zveznih rezerv nekdanji sopredsednik Goldman Sachsa Robert Rubin, pri Georgeu Bushu ga je nasledil Henry Paulson, nekdanji izvršni direktor te banke. Baracku Obami je Goldman Sachs za kampanjo doniral skoraj milijon dolarjev. Po- m e m b ni kadri prihajajo tudi iz drugih bank. Šef Obamovega urada je tako nedavno postal nekdanji član uprave JPMorgan Chaseja, Bill Daley. Voditelji EU, ki so še nedavno visoko letali, niso več tako dobre volje. Berlusconi je že padel s prestola, Merklova in Sarkozy imata tudi notranjepolitične in širše probleme. Politično elito na oblasti menjujejo bančniki? Tisti, ki so zelo prispevali h krizi? (Reuters) terih se ljudstvo ni izrekalo na voli- tvah, spremljajo pa jih predvsem tudi aplavzi finančnih centrov moči - ECB, IMF in Bruslja? V Italiji je anketa časo- pisa La Repubblica pokazala, da skoraj četrtina Italijanov ne vidi razlike med avtoritarno in demokratično vlado. Nemški Zeit je pisal celo, da svobo- dne volitve in dolgovi ne gredo skupaj. Postavi tezo: "Več dolgov, m a nj demo- kracije." N e m š ki skrajni levičarski poslanec in e k o n o m i st Michael Sc- hlecht je celo postavil tezo, da posta- ja "evropska demokracija demokracija bank". Pri tem pa del politike, v Slove- niji denimo Franco Juri (Zares), opo- zarja na nekatere "podrobnosti", ki vežejo nove pomembne ljudi v evroo- bmočju. Italijanski premier, nekdanji evropski komisar Mario Monti, je v do- movini cenjen mož, a ne gre spregle- dati, da je bil m e d n a r o d ni svetovalec razvpite investicijske banke Goldman Sachs, ki velja za enega epicentrov, iz katerih je pljusknil krizni val, celo ita- lijanski evropski poslanci so opozarja- li na njegovo sodelovanje na sestankih famozne skupine Bilderberg. Visoko v hierarhiji in v centru odločanja Gold- m a n Sachsa je bil tudi n o vi šef ECB Mario Draghi. Grški premier Lukas Papademos je vodil grško centralno banko, ko je ta sodelovala tudi z Goldman Sachsom, nato pa je bil podpredsednik ECB pod Jean-Claudom Trichetom. Apolitični tehnokrat je bil zaposlen tudi v Ame- riških zveznih r e z e r v ah v Bostonu. Sicer nestrankarski Papademos je že prej imel p o n u d bo padlega predho- dnika Georgeja Papandreuja, da bi v njegovi vladi prevzel enega ključnih resorjev. A se za to ni odločil, je pa bil njegov svetovalec. Tako Monti kot Pa- pademos sta študirala na ameriških univerzah. Resda l a h ko gre le za selektiv- no p o b r a ne p o d a t ke iz življenjepi- sov, a pred časom je za BBC celo eden p o m e m b n ih l o n d o n s k ih trgovcev z d e l n i c a mi dejal: "V svetu ne vlada- jo politiki in vlade, temveč Goldman Sachs." Za nekatere je "povezovanje" teh podrobnosti v življenjepisih Mon- tija, Draghija in Papademosa selektiv- no iskanje elementov za teorije zarote, za mnoge vseeno ni zanemarljivo. Ker i m a ta t a ko M o n ti k ot P a p a d e m os bogato zgodovino v "srcu evropskega in tudi širšega finančnega kapitaliz- ma", ni pretirano reči, da so upravlja- n je z a d o l ž e n ih d r ž av v p o m e m b ni m e ri prevzeli ljudje s p o m e m b n i mi zvezami v institucijah, ki so največji upniki Italije in Grčije. To je ena plat; na drugi strani nekateri pravijo tudi, da v hudih časih končno na oblast pri- hajajo ljudje, ki razumejo realno go- spodarstvo, so bolj učinkoviti ter niso ujetniki dolgotrajnih političnih kupč- kanj in predvsem bremena, da morajo loviti volilne glasove in zadovoljevati strankarske interese. Dve "bančniški" vladi Ali Evropo zdaj torej rešujejo bankirji, dobivamo vlade finančnikov, tehno- kratov? Profesor ekonomske fakultete v Mariboru dr. Rasto Ovin se ne stri- nja in meni, da gre za tako imenova- ne tehnokratske, strokovne vlade ali tudi vlade narodne enotnosti. "Tipič- ni pogoji za angažiranje takšnih vlad so razmere, ki so neobvladljive z obi- č a j n i mi d e m o k r a t i č n i mi m e h a n i z- m i. Takšna vlada n i sestavljena po logiki zmagovite koalicije, temveč jo poskušajo sestaviti iz strokovnjakov in uspešnih gospodarstvenikov. Je že tako, da so najboljši ekonomisti v vr- h o v ih b a nk in m ed univerzitetnimi profesorji, ki so dejavni in sprejeti tudi zunaj univerze. Temeljni pogoj, da so lahko vključeni v takšno vlado, pa je seveda njihova 'nepovezanost' s poli- tiko, ki se ji ni uspelo učinkovito soo- čiti s problemi." Po n j e g o v em m n e n j u le t a k š ni ljudje omogočajo iskanje poti iz težkih razmer, saj so neodvisni od dnevne po- litike in se bodo znali argumentirano upreti tudi zahtevam ulice. "Tukaj ne mislim na demokratično izkazovanje nezadovoljstva in jeze na ulici, temveč na priložnost, ki jo v širokih protestih dobijo provokatorji s predlogi, kot so ukinitev denarja, trga, dvigovanja go- tovine iz bank," meni Ovin. Tudi Cirila Toplak pravi, da še ne drži, da EU rešujejo bančniki, ker za zdaj govorimo o dveh "bančniških" vladah od 27. A o b e n em trdi, da fi- nančniki "rešujejo", kar so povzročili, zato da ohranijo nadzor nad privilegi- r a n im položajem v sistemu. "Navse- z a d n je so leta 2008 in 2009 izsilili globalni transfer iz javnih sredstev v zasebne žepe brez precedensa. Tega denarja ne bodo vrnili, a m p ak bodo zdaj še izrabili ranljivost držav, ki so jim ostale p r a z ne blagajne. Ko je v Grčiji prevzel vajeti v roke Papademos, je bilo le mimogrede omenjeno, da so si trgi oddahnili, ker je minila nevar- nost, da bi Grki nacionalizirali banke. Za to gre!" pravi Ovin. L E VO SPODAJ