URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

pri^mjjed h a jutri? WWW.PRIPRAVI.SE PREIZKUSITE S ENA IN ODKRIJTE SVOJ POTENCIAL. Mercator: Prodajalci naj upoštevajo interes družbe Uprava Mercatorja je v dopisu konzorciju prodajalcev večinskega deleža družbe predlagala, da ta v procesu pogajanj z Agrokorjem v čim večji meri upošteva predloge za zaščito interesov trgovske družbe. V Mercatorju so pripravljeni tudi pregledati besedilo prodajne pogodbe in nanjo v luči ustreznosti zaščite intere- sov posredovati pripombe. Uprava Mercatorja z Žigo Debeljakom na čelu se je z a dopis prodajalcem 52,10-odstotnega deleža družbe odločila zato, ker od konzorcija prodajalcev še ni prejela odgovora o predlaganih možnih alternativnih pristopih k zaščiti in- teresov skupine Mercator, ob tem pa je glede na medijsko poročanje sklepati, da pogajanja za sklenitev prodajne pogodbe intenzivno potekajo, je razvidno iz dopisa, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze. Mercator tako zdaj predlaga, da prodajalci v primeru, da ne bo mogoče zago- toviti zaščite interesov družbe na enega od predlaganih alternativnih načinov, ki bi sklenitev omenjenega dogovora omogočal na primeren način, čim bolj upo- števajo vsebinska izhodišča iz dogovora kot izhodišča za pogajanja s kupcem. "V vaših dopisih ste nam namreč večkrat zagotovili, da je zaščita interesov Mer- catorja eden vaših pomembnih ciljev," med drugim navaja uprava Mercatorja. V Mercatorju so pripravljeni pregledati tudi besedilo prodajne pogodbe, k i naj bi bilo v fazi usklajevanj, in v luči zaščite interesov skupine Mercator nanjo podati pripombe. O osnutku prodajne pogodbe so v teh dneh pisali nekateri mediji. Kot so za- pisali, naj bi Agrokor svoje zaveze vezal na pridobitev vsaj 75-odstotnega deleža Mercatorja, iz osnutka pa naj bi bilo po pisanju časnika Dnevnik razvidno, d a prodajalci družbe vsaj za zdaj niso zaščitili niti interesov lastnikov. Agrokorju naj bi bili namreč pripravljeni ponuditi kar leto dni za plačilo kupnine in nizke pogodbene kazni, če ne bi pridobil dovoljenj štirih varuhov konkurence in našel virov financiranja. V Mercatorju so v dopisu prodajalcem znova izrazili mnenje, da so za zašči- to interesov skupine Mercator primerni tisti trije pristopi, ki so jih predlagali nazadnje, ob tem pa še enkrat opozorili na škodo, ki lahko Mercatorju nastane v času med morebitno sklenitvijo prodajne pogodbe in izvršitvijo oz. neizvrši- tvijo transakcije zaradi s tem povezanih tveganj. Ta tveganja so š e toliko bolj pomembna zato, tako uprava družbe, ker s o gospodarske okoliščine v drugi polovici letošnjega leta pomembneje slabše od načrtovanih, v 2012 pa je pričakovana še dodatna zaostritev pogojev delova- nja, kar ima oz. bo imelo negativen vpliv tudi na ekonomiko poslovanja sku- pine Mercator. (sta) B A N K A S L O V E N I J E Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 13. decembra 201 Država Oznaka Šifra Tečaj ZDA USD 840 1,3181 Japonska JPY 392 102,60 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 25,633 Danska DKK 208 7,4366 Velika Britanija GBP 826 0,84625 Madžarska HUF 348 304,39 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,6970 Poljska PLN 985 4,5608 Romunija RON 946 4,3485 Švedska SEK 752 9,0605 Švica CHF 756 1,2345 Norveška NOK 578 7,7110 Hrvaška HRK 191 7,4986 Rusija RUB 643 41,7115 Turčija TRY 949 2,4641 Avstralija AUD 036 1,3016 Brazilija BRL 986 2,4292 Kanada CAD 124 1,3528 Kitajska CNY 156 8,3877 Hongkong HKD 344 10,2548 Indonezija IDR 360 12005,28 Izrael ILS 376 4,9834 Indija INR 356 70,1100 DELAVSKA H R A N I L N I CA d.d. www.delavska-hranilnica.si UGODNI STANOVANJSKI KREDITI obrestna mera od 6M euribor + 2,30 % Info :60.000,0 0 € , anuiteta : 371,6 4€ , doba :24 0mes. ,6M euribo r + 2,5 0% , skupn i znesek : 89.693,6 0 € , EOM na dan 07 .12. 2011 znaš a4,4 5% Optimistični so delodajalci v proizvodnji ter panogi finančnih in poslovnih storitev, zavarovalništva in nepremičnin. (Marko Vanovšek) Kako bodo zaposlovali slovenski delodajalci Večina napoveduje, d a ne bo spreminjala števila zaposlenih v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Delodajalci iz panoge oskrba z elektriko, plinom in vodo ter gradbeništva napovedujejo najbolj pesi- mistične načrte v prvih treh mesecih leta 2012 ZORA KUŽET "Slovenski delodajalci so zelo previdni ob vstopu v novo poslovno leto, trije od štirih delodajalcev ne načrtujejo nobenih sprememb v strukturi de - lovne sile," pravi Romana Šercelj, di- rektorica iskanja i nselekcije kadrov v družbi Manpower, kjer so v raziska- vi o napovedi zaposlovanja z aprvo četrtino prihodnjega leta pri 621 de- lodajalcih ugotovili, d as o njihova pričakovanja umirjena. "Dokler delo- dajalci ne bodo zaznali več pozitivnih znakov na trgu, bodo ostali zadržani pri zaposlovanju in bodo na novo za- poslovali le takrat, ko bodo v to prisi- ljeni," meni Šercljeva. Delodajalci napovedujejo pozitivne zaposlitvene možnosti v vseh dejavno- stih razen v štirih, dodaja. V proizvo- dni dejavnosti ter panogi finančne i n poslovne storitve, zavarovalništvo i n nepremičnine napovedujejo najmoč- nejše zaposlitvene namere z apriha- jajoče četrtletje. Na regionalni ravni kažejo pozitiven trend zaposlovanja le delodajalci iz severovzhodne regije, medtem ko podjetja iz jugovzhodne regije od januarja do marca ne napo- vedujejo sprememb. Kje so pozitivne napovedi Veliko o p t i m i z ma v p r o i z v o d ni panogi j eneposredno vezanega n a izvoz, predvsem v Nemčijo kot glavno izvozno partnerico Slovenije. Zanimi- vo je, da javni sektor i nsocialne sto- ritve prvič pozitivno napoveduje zaposlovanje, rezultati s ose poviša- li z atr iodstotne točke v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Nasprotno pa delodajalci i zpanoge oskrba z elek- triko, plinom in vodo ter iz gradbeni- štva napovedujejo najbolj pesimistične načrte v prvih treh mesecih leta 2012. Podatki posameznih panog kažejo, da s odelodajalci v proizvodnji te r panogi finančnih i nposlovnih sto- ritev, zavarovalništva, nepremičnin najbolj optimistični i n pričakujejo rast števila zaposlenih s 7-odstotno neto napovedjo zaposlovanja. Napo- ved predstavlja porast z adve odsto- tni točki z aproizvodnjo i n občutno izboljšanje z a 1 4odstotnih točk z a panogo finančnih i nposlovnih sto- ritev, zavarovalništva, nepremičnin v primerjavi s preteklim četrtletjem. Delodajalci v sektorju rudarstva i n kamnin podobno napovedujejo pozi- tivnih šest odstotkov, kar predstavlja povečanje z a 21 odstotnih točk v pri- merjavi z zadnjim četrtletjem 2011. Na drugi strani s odelodajalci v panogi oskrbe z elektriko, plinom in vodo iz- razili negativne zaposlitvene napovedi za prvo četrtletje 2012, saj je napoved zmanjšana kar za 13 odstotnih točk (in znaša minus 17 odstotkov). Kakšne so napovedi v drugih državah Na regionalni ravni zgolj delodajalci iz severovzhodne regije s previdno opti- mistično šestodstotno neto napoved- jo pričakujejo pozitivne zaposlitvene možnosti v prihajajočem četrtletju. Medtem p adelodajalci i z osrednje regije napovedujejo najšibkejše mo- žnosti s štiriodstotno negativno neto napovedjo zaposlovanj. Napovedi za- poslovanja v omenjeni regiji so upadle za pet odstotnih točk v primerjavi z zadnjim četrtletjem i nz a 1 1 odsto- tnih točk v primerjavi z enakim ob- dobjem lani. Drugod p o svetu j e raziskava družbe ManpowerGroup pokazala, da so napovedi zaposlovanja za prvo četrtletje pozitivne v 3 1od 41 držav. Neto napoved zaposlovanja j ev ob- dobju zadnjih treh mesecev upadla v 3 0državah. Napovedi so v primer- javi z enakim obdobjem lani slabše v 23 državah, kljub temu pa jih 16 na- poveduje stabilnost al iizboljšanje na trgu delovne sile. Namere zapo- slovanja z aprve tr imesece novega leta so najmočnejše v Indiji, Brazili- ji, Tajvanu, Panami in Turčiji, najšib- kejše pa v Grčiji, na Madžarskem in v Italiji. V slednjih državah velik delež zaposlovalcev načrtuje upad števi- la zaposlenih in ne pričakuje novega zaposlovanja. Kljub temu da v Evropi in na Sre- dnjem vzhodu napovedujejo pozitiv- no zaposlovalno aktivnost v 13 od 2 2 držav, je neto napoved zaposlovanja v zadnjih treh mesecih upadla v 17 drža- vah oziroma 11 v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pavšalna obdavčitev primerna za majhne Pred sprejetjem zakona o uvedbi davčnih blagajn bi morali poznati dejan- ske učinke vsaj za Italijo in Grčijo, ki imata sistem preprečevanja davčnih utaj pri gotovinskem prometu že nekaj le t MIRJANA RIBIČ Predlog zakona o uvedbi davčnih bla- gajn je aktualen od junija letos, vendar zaradi novih volitev zakon še ni spre- jet. Medtem so v Združenju malih tr- govcev Slovenije (ZMTS) pripravili mnenja o predlogu novega zakona. Obsežno študijo je novinarjem včeraj predstavila Božena Macarol, davčna svetovalka, prav tako so javnost sezna- nili s pripombami. Združenje malih trgovcev prejšnji vladi očita, da ni pripravila primerjal- nih analiz, ki bi temeljile na pozitiv- nih davčnih učinkih tujih držav zaradi uvedbe davčnih blagajn (za koliko se je dejansko povečal davčni izplen zaradi uvedbe davčnih blagajn v posameznih državah, prav tako bi lahko pripravi- li analizo o dejanskih učinkih vsaj z a Italijo in Grčijo, k iimata sistem pre- prečevanja davčnih utaj pri gotovin- skem prometu ž enekaj le tuveden. V predlogu p as onavedeni le podat- ki z a Švedsko, kjer pa še ne more biti davčnih učinkov, saj so na Švedskem davčne blagajne šele od leta 2010. Davčna svetovalka Božena Macarol v svoji študiji predlaga uvedbo pavšal- nega obdavčevanja za samostojne pod- jetnike, ki imajo manjši letni promet. "Vlada naj preuči možnosti poenosta- vitve poslovanja z uvedbo pavšalne- ga ugotavljanja davčne osnove vseh malih poslovnih subjektov (zasebni- kov in pravnih oseb) ob upoštevanju kriterijev: do 100 tisoč evrov prometa v zadnjem letu, da subjekti ne vodijo poslovnih knjig po drugih predpisih (razen po ZDDV-1) i nda imajo d o tr i zaposlene. Prednosti pavšalnega ob- davčevanja so: manj administriranja, poročanja, ni stroškov računovodstva in bilanciranja, poslovne knjige s e vodijo le zaradi spremljanja rezultatov poslovanja na način, ki si ga zavezanec sam izbere, ni vodenja analitičnih evi- denc - materialnega i n blagovnega knjigovodstva ..." Pavšalna obdavčitev ima tudi sla- bosti, ugotavlja Macarolova in pravi: "Pavšalna davčna osnova b ipravi- loma znašala precej več, ko tznaša dejanska davčna osnova, poslov- ni subjekti n eb iimeli celovitih ra- čunovodskih izkazov, kar bi otežilo spremljanje poslovanja, pridobivanje kreditov, subvencij. Glede vezanosti pavšalne obdavčitve n aštevilo de - lavcev pa - mali poslovni subjekti ne bodo želeli zaposlovati zaradi izgube pavšalne obdavčitve." Ko tprimer dobre prakse Božena Macarol navaja zakonodajne rešitve i zZDA, Italije, Srbije, Črne gore in BiH.