URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

Bolonjska reforma kriva za vse slabo n a univerzi? Masovnost študija, nižanje kvalitete, borba za financiranje so le nekatera vprašanja, ki jih strokovnjaki odpirajo ob bolonjski prenovi, za težave pa univerzalne rešitve še vedno ni FRANJA ŽIŠT "Ime česa je bolonjska reforma?" so se, potem ko že dlje časa zasedajo Filozof- sko fakulteto v Ljubljani, včeraj spraše- vali v gibanju Mi smo univerza. Javna tribuna je bila namenjena kritiški obravnavi splošnih terminov, določb in izobraževalnih smernic bolonjske reforme. V gibanju želijo sprožiti širšo akademsko razpravo o (nesmiselno- sti uvajanja in vztrajanja bolonjske prenove v visokošolskem prostoru, še posebej pri študijskih programih s po- dročja humanistike in družboslovja. "Družba, ki samo sebe vzneseno razglaša za družbo znanja, slednje spre- minja v trgovsko blago, izobrazba pa je utopija," o neoliberalnem idealoškem okviru bolonjskega procesa razlaga dr. Zdenko Kodelja, znanstveni sve- tnik na Pedagoškem inštitutu. "Znanje postaja blago, katerega vrednost je odvisna od njegove uporabnosti in do- bičkonosnosti," opozarja Kodelja. V ZDA in Avstraliji študira večina študen- tov iz bogatih azijskih držav, ki si lahko privoščijo šolnine, zaslužki evropskih univerz, z izjemo angleških, pa so na račun mednarodnih študentov nizki, zato so anglosaksonsko obliko izobra- ževanja vzeli za vseevropski model, razmišlja Kodelja. Dodaja pa, da so pri tem pozabili, da ima zasluge za njihov izjemni uspeh na globalnem trgu tudi ali predvsem angleščina. Kvantitativna ekspanzija "Bolonjska reforma ni kriva za vse, kar je slabega na univerzi. Danes je veči- noma medij, skozi katerega se težave univerze kažejo," pa je prepričan dr. 'Ime česa je bolonjska reforma?" so se, potem ko že dlje časa zasedajo Filozofsko fakulteto v Ljubljani, včeraj spraševali v gibanju Mi smo univerza. (Tit Košir) Gorazd Kovačič z oddelka za socio- logijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Potem ko je univerza doživela kvan- titativno ekspanzijo, se je morala od- ločiti, ali bo znižala standarde znanja ali se bo odločila za strožjo selekcijo. Zaradi "financiranja po glavah" se je odločila za prvo možnost. "Za vlado je množični študij kupovanje socialnega miru, študenti pa so rentno prikloplje- ni na denar študentskega dela. Vseh teh procesov ni sprožila bolonjska re- forma," je prepričan Kovačič. Opozar- ja tudi na dvig šolnin pri doktorskem študiju, kjer ni dovolj dvigniti šolni- ne in zaostriti vpisne pogoje, temveč predlaga, da bi dobri diplomanti prve stopnje prejemali štipendije za kritje življenjskih stroškov in tudi za "naje- manje" profesorjev. Le na ta način bi bilo mogoče kontrolirati tudi kakovost profesorjev, meni Kovačič. Dr. Dean Komel z oddelka za filo- zofijo Filozofske fakultete v Ljublja- ni je opozoril, da je na prvi pogled cilj večje mednarodne izmenjave štu- dentov, ki ga je predvidela reforma, izgledal dosegljiv brez večjih težav. V praksi pa se izkaže, da se zgodba spreminja v farso, poudari, saj je ne- mogoče na izmenjavi v tujini v enem semestru kvalitetno opraviti povpreč- no okoli sedem izpitov. Komel se do- takne še rasti različnih programov, pa tudi univerz, ki so rasli kot "gobe po dežju": "V Piranu imamo evromedite- ransko univerzo, za katero marsikdo sploh ne ve, da obstaja, porablja držav- ni denar, pa skoraj ne deluje. Pogoji za kvaliteto študija so se s tako masovno- stjo študija znižali." Birokratski pritiski Na kvaliteto je opozorila tudi Barba- ra Šega Čeh s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki poudarja, da bi bilo ne- zaslišano zagovarjati izenačitev di- plomantov starega sistema in tistih, ki diplomirajo po treh letih v novem. "Po 13 letih učenja slovenščine na študij jezika vstopajo mladi, ne da bi obvladali osnove gramatične teorije. Problem je stavčna analiza, spregatev, sklanjatev ... Ali je mogoče, da bi diplo- mirali po treh letih?" Bolonjska prenova je prinesla kup pritiskov birokratske narave, ki jih je nemudoma treba odpraviti, pa pou- darja dr. Robert Kroflič, prav tako s fi- lozofske fakultete. Kot primer navaja posodabljanje študijskih programov, kar je nemogoče doseči brez akredi- tacije programa. "Osnovna šola lahko brez prenove popravi predmetnik, univerzo pa imamo tako zbirokratizi- rano, da bi novo knjigo morali dati v akreditacijo, da ne bi bili v prekršku. Programe je mogoče generalno akre- ditirati, posodobitve pa morajo biti do- stopne takoj," poudarja Kroflič. Slovo farmacevtskih uspešnic Zdravilu za zniževanje holesterola Lipitor (ator- vastatin) je 30. novembra potekel patent, na prodaj- nih policah pa je že njegov generični tekmec Zdravilo za zniževanje holesterola Li- pitor (atorvastatin), s prodajo katere- ga so po njegovi uvedbi na trg zaslužili več kot sto milijard dolarjev, je farma- cevtska uspešnica brez primere. Potem ko mu je 30. novembra potekel patent in se je na prodajnih policah pojavil njegov generični tekmec, ostaja lipitor boleč opomin na izziv, ki ga za velika farmacevtska podjetja, tudi za njegove- ga proizvajalca, podjetje Pfizer iz New Yorka, pomeni strm padec prihodkov od prodaje pred potekom patenta. Tako kot lipitorju bo do leta 2013 potekel patent več zdravilom dese- tih največjih farmacevtskih podjetij, s čimer bodo ogroženi njihovi prihodki od prodaje, ki znašajo več kot 95 mili- jard dolarjev. Pred desetletjem so se začeli vla- gatelji zavedati, da se farmacevtska industrija, ki se je nekoč ponašala z dvoštevilčnimi stopnjami rasti, sooča z negotovo prihodnostjo. Do leta 2000 so farmacevtska podjetja na trg uvedla le kopico tako imenovanih me-too zdravil, ki niso bila povezana z nobe- nim tveganjem in so omogočala hiter postopek za odobritev. Gre za mahi- nacijo farmacevtskih podjetij, da ob- stoječemu zdravilu dodajo kakšno učinkovino ali vitamin ter ga paten- tirajo kot novo. Tako zdravilo seveda ni nič bolj učinkovito od že razpolo- žljivih. Ko so se regulatorni standardi povišali in so ključne trge preplavi- li tekmeci, predvsem poceni generi- ki, je začela farmacevtska industrija trpeti zaradi nečesa, čemur pravimo sindrom "boljših od Beatlov". Manj za raziskave Da bi obvladala vse slabše razmere, so farmacevtska podjetja močno skr- čila sredstva za raziskave in razvoj ter na tem področju začela sodelova- ti z drugimi podjetji in univerzami. Pri Pfizerju nameravajo proračun za raziskave in razvoj med letoma 2010 in 2012 oklestiti za okoli tri milijar- de dolarjev, medtem ko so obrat v Mi- chiganu, kjer so razvili lipitor, zaprli že leta 2007. Nekatera farmacevtska podjetja, med njimi tudi GlaxoSmith- Kline iz Londona, ponovno poudarjajo pomen prevzemanja tveganja in ino- viranja, da bi dobo "me-too" zdravil končno pustila za seboj. Ali se jim bo ta strategija splačala, bomo šele videli, saj razvoj novega zdravila včasih traja več kot desetletje. Med tistimi, ki jih bo potek paten- tov do leta 2013 najbolj prizadel, je tudi podjetje Eli Lilly iz Indianapoli- sa v ameriški zvezni državi Indiani. Prav zato je podjetje temeljito obnovi- lo svoj raziskovalno-razvojni program ter sklenilo nova partnerstva z univer- zami in pogodbenimi raziskovalnimi ustanovami. Bi lahko nov val farmacevtskih uspešnic za množični trg spremenil ta trend? Po besedah tistih, ki spre- mljajo farmacevtsko industrijo, je to malo verjetno. Podjetja se vedno bolj obračajo k nišnim zdravilom na pod- lagi personalizirane medicine. Kljub temu obstajajo izjeme. Švicarski proizvajalec zdravil Roche, ki ima sedež v Baslu, razvi- ja zdravilo za zniževanje holesterola. Zdravilo Dalcetripib učinkuje povsem drugače kot lipitor in bi lahko po ocenah analitikov podjetju letno pri- neslo deset milijard dolarjev zasluž- ka. Farmacevtska podjetja se še vedno precej osredotočajo na zdravila za sladkorno bolezen, ker zanje obsta- jajo veliki trgi. Tudi učinkovito zdra- vilo za Alzheimerjevo bolezen, če ga bodo razvili, bo prineslo neverjeten zaslužek. Lipitor se lahko za svoj uspeh deloma zahvali temu, da je v segmentu, kjer je povpraševanje po dobrih zdra- vilih veliko, učinkoval bolje od drugih, čeprav je imel nekaj stranskih učinkov. Zdaj mnoga podjetja razvijajo zdravila, ki učinkujejo na enak način, zato prvo te vrste, ki bo odobreno za prodajo, na trgu ne bo tako dolgo uživalo monopo- la, kot so ga starejša zdravila. Zdravil, ki bodo tako dolgo na trgu kot lipitor, ne bo več. Srečevali se bomo z zdravili, ki bodo kratek čas prinašala zelo visoke prihodke, nato pa bo povpraševanje po njih upadlo. (Nature) Srednjeevropska znanstvena pustolovščina V času evropskega projekta se je pustolovščine v Tehniškem muzeju Slovenije udeležilo okoli pet tisoč osnovnošolcev Agencija EACA (European Associati- on of Communications Agencies) je potrdila končno poročilo evropskega projekta Srednjeevropska znanstvena pustolovščina CESA (Central Europe- an Science Adventure), katerega no- silec je Tehniški muzej Slovenije. Gre za pomemben dosežek slovenske mu- zejske stroke, saj je to prvi primer, ko je slovenski muzej nosilec projekta iz omenjenega program EU. Pri realiza- ciji projekta so sodelovali še tehniški muzeji iz Avstrije, Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske. Kot poudarjajo v Tehniškem muzeju, so s projektoom CESA želeli predstaviti srednjeevrop- ske znanstvenike in inovatorje ter njihova dela širši javnosti, predvsem najmlajšim. Osrednji del projekta predstavlja multimedijska igra Znan- stvena pustolovščina, ki je bila zasno- vana za osnovnošolske otroke. Z multimedijskimi vsebinami, kot so video, animacije, zvočne aplikacije, so v muzeju nadgradili vsebinski del igre in omogočili posebno doživljajsko izkušnjo. Otroci pri igri s kvizi, prak- tičnimi nalogami, raziskovanjem na terenu in drugimi aktivnostmi spo- znavajo tehniško dediščino Srednje Evrope. Igra spodbuja timsko delo, samoiniciativnost, domišljijo in ino- vativnost ter omogoča primerjavo z vrstniki po Sloveniji in v partnerskih državah. Poleg igre so izdelali tudi spletni portal ( www.cesa-project.eu) , na katerem je objavljen Spletni leksi- kon znanstvenikov in inovatorjev Sre- dnje Evrope v šestih jezikih in ostale informacije o projektu. (jas) Jutri znan mentor leta 2011 Ali je po dveh zmagovalcih naposled napočil čas za žensko mentorico leta, bo znano v četrtek, ko bo Društvo mladih raziskovalcev Slovenije (DMRS) tretjič podelilo nagrado mentorici ali mentorju, ki izstopa s svojim delom pri prenosu znanja in izkušenj na mlajše generacije znanstvenikov in raziskovalcev. Fina- listov izbora je pet: dr. Gregor Anderluh s Kemijskega inštituta, dr. Drago Do- linar s Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, dr. Miha Humar z Biotehniške fakultete v Ljubljani, dr. Igor Muševič s Fakulte- te za matematiko in fiziko v Ljubljani in dr. Maja Zupančič s Filozofske fakul- tete v Ljubljani. Zmagovalka ali zmagovalec bo razglašen na prireditvi jutri zvečer na Bio- tehniški fakulteti v Ljubljani. Prejemnik nagrade bo nasledil dr. Janka Kosa s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki je priznanje prejel leta 2009, in lanskega dobitnika dr. Domna Leštana z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Društvo je letos prejelo največ prijav doslej, in sicer 37 za skupno 27 mento- ric in mentorjev. Prijave so lahko oddali mladi raziskovalci, ki se usposabljajo že najmanj dve leti, in nekdanji mladi raziskovalci, ki so s svojim usposabljanjem zaključili in od zagovora njihove doktorske disertacije nista minili več kot dve leti. O iniciativi, s katerim društvo spodbuja najboljše mentorske prakse, je maja letos pisala tudi ugledna znanstvena revija Nature, so še sporočili iz DMRS. (jas) Na Kitajskem pozivi h koncu diskriminacije okuženih z virusom HIV Trije perspektivni učitelji so kitajskega premiera Wen Jiabaa pozvali, naj ustavi diskriminacijo ljudi, okuženih z virusom HIV. Gre za učitelje, ki jih na šolah niso hoteli zaposliti, potem ko so delodajalci odkrili, da so okuženi z virusom, ki povzroča aids. Ta poziv, ki so ga na začetku tedna dostavili v pisarno držav- nega odbora za pravna vprašanja, pomeni veliko preizkušnjo za kitajske obla- sti, saj bodo s svojim odzivom nanjo pokazale, ali bodo držale svojo obljubo in uveljavljale vladavino prava. (Reuters) Manj sredstev za zdravljenje aidsa Južnoafriški republiki Južnoafriške države, ki jih je pandemija aidsa prizadela najhuje, bodo utrpe- le hud udarec, ko bodo v prihodnjih treh letih prenehale prejemati denarno pomoč enega izmed največjih donatorjev, so pred dnevi poročali aktivisti ko- alicije za boj proti aidsu. Svetovni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in ma- lariji je namreč odpovedal svojo naslednjo donacijo, potem ko ni zagotovil 13 milijard dolarjev, kolikor jih potrebuje za financiranje svojih programov. Sklad je že na začetku tega meseca sporočil, da bo znižal svoje dotacije državam, ki se spopadajo s temi boleznimi. (Reuters) Elan in univerza v Cambridgeu ustvarjata raziskovalni center Podjetje Elan Corp Plc je podpisalo pogodbo z univerzo v Cambridgeu, da bosta uredila skupni raziskovalni center za odkrivanje načinov zdravljenja Alzhei- merjeve in Parkinsonove bolezni, je pretekli teden sporočilo to biotehnično podjetje, ki ima sedež v Dublinu. Elan, katerega glavni raziskovalni kompleks je v San Franciscu, bo v prihodnjih petih letih za nov raziskovalni center na- menil deset milijonov dolarjev, pogodbo pa po izteku lahko podaljša še za pet let. (Reuters) Veliko staršev zaprosi za odlog cepljenja svojih otrok Več kot tri četrtine pediatrov je poročalo, da jih starši velikokrat prosijo, naj njihove otroke cepijo v skladu z alternativnim programom cepljenja, ki nekoliko odstopa od splošnih priporočil. Čeprav skoraj vsi pediatri so- glašajo z veljavnim programom cepljenja za dojenčke in majhne otroke ter bi ga izpeljali tudi pri svojih otrocih, pa jih je večina pripravljenih ugoditi željam staršev in za nekaj časa odložiti cepljenje zoper norice, hepatitis B in ošpice, je pokazala nova anketa med zdravniki v ameriški zvezni državi Washington. (Reuters)