URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE • > > • 1 h SLOVENE NATIONAL THEATRE L £ U 7, H < JLU C L UIVH m i l i n i . H K . r » ^ n j r ^ f ^ ^ f c u ^ ^ l T ^ T ™ ^ ™ ^ " ^ f f e fefe • .v /V-' J - r ' : : ; - : ^ ^ V ' . V 4 I :"" • ' : ' . ' • . - • , i l l j U I In V M G. Puccini L A B O H E M E 28. in 29. december 2 0 1 1 DIRIGENT DAVID. T. HEUSEL MIMI LANA KOS RODOLFO AVI KLEMBERG MARCELLO MARKO KALAJANOVIC SCHAUNARD JAKI JURGEC COLLINE SLAVKO SEKULIČ MUSETTA ANDREJA ZAKONJŠEK KRT TER solisti, zbor in orkester Opere SNG Maribor GLEDALIŠKA BLAGAJNA T: 02 250 61 15, E: boxoffice@sng-mb.si je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30, v soboto od 10.00 do 13.00 in uro pred predstavo. SPLETNA TRGOVINA www.mojekarte.si / o / & / * w w w . s n g - m b . s i/ BORIS JAUSOVEC GRADEC/GRAZ (OD NAŠEGA POROČEVALCA) Dvorana štajerskega deželnega arhiva je bila v ponedeljek zvečer polna. Av- strijska zgodovinarka Edda Engleke je predstavila sad štiriletnega raziskoval- nega dela, obsežno knjigo z naslovom "Jeder Fluechtling ist eine Schwaec- hug der Volksdemokratie", torej Vsak begunec pomeni slabitev ljudske de- mokracije. Gre za historično študijo ilegalnih prebegov čez državno mejo med tedanjo socialistično Jugoslavijo in avstrijsko Štajersko v letih od 1951 do 1958. Te teme se doslej še ni lotil noben slovenski raziskovalec polpretekle zgodovine, saj je bila v nekdanji Ju- goslaviji tabu. Edda Engelke je nanjo naletela bolj kot ne po naključju, ko so v eni od graških kleti v lasti poli- cije naleteli na obsežno gradivo o ile- galnih prebegih. "Pravzaprav sem pričakovala in sprva iskala podatke o prebeglih iz Madžarske, ki so v Av- strijo bežali od leta 1956 po neuspešni vstaji zoper sovjetsko oblast. Toda med temi papirji sem vedno znova nalete- la na še več dokumentov o prebegih iz nekdanje Jugoslavije." Raziskavo je podprla Zgodovinska deželna komisi- ja za Štajersko (HLK), katere general- ni sekretar Alfred Ableitinger je na predstavitvi zelo pošteno orisal zgo- dovinske okoliščine ob nastanku dr- žavne meje na Štajerskem že po prvi svetovni vojni in trdno odločitev Slo- vencev, da ne bodo več živeli skupaj z nemško govorečimi Avstrijci, ki so jih že takrat poniževali in podcenjevali. HLK je tudi izdajateljica knjige, ki je Slabitve ljudske demokracije Avstrijska zgodovinarka Edda Engleke je izdala obsežno študijo o ilegalnih prebegih v petdesetih letih minulega stoletja iz socialistične Jugoslavije čez državno mejo na avstrijsko Štajersko izšla pri dunajsko-berlinski založbi Lit Verlag. Veliko podporo je imela av- torica na graški Univerzi Karla-Fran- ca in pri deželnem glavarju Franzu Vovesu, tudi denarno. Svoj delež je skoraj 400-stranski knjigi dodala tudi mariborska zgodovinarka dr. Mateja Čoh iz Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani o Križarih (sic!), ki so delovali ob omenjeni meji do leta 1952. Velik del slikovne opreme knjige z meje tistih časov je avtorica Engleke našla tudi v arhivu Večera. Edda Engleke je povedala, da so v petdesetih letih iz Jugoslavije bežali predvsem zelo revni ljudje, nezaposle- ni, z nizko stopnjo izobrazbe in ki niso imeli zares nekih političnih zamer do Titovega režima. Razen morda to, da so mnogi po pobegu pričali o vsepri- sotnosti tajne policije Udbe, Hrvati pa so navajali, da so člani ali simpatizerji ustaškega gibanja. Kakorkoli, težko za- straženo mejo so čuvali vojaki skoraj izključno z juga jugoslovanske države, da se ne bi preveč spoprijateljili s pre- bivalci ob meji. Meja je bila razdeljena na tri cone in opremljena s stražnimi stolpi, tu pa tam z bodečo žico, ne pa tudi z minami, kot je bilo na meji re- alnega socializma. V slabem desetle- tju naj bi bilo to 145 kilometrov dolgo mejo na Štajerskem ilegalno prestopi- lo okoli deset tisoč ljudi, v veliki večini mlajših moških. Nanje so tudi vse do leta 1958 streljali. Prav tega leta naj bi bili jugoslovanski vojaki med ilegal- nim prebegom na meji pri Kuzmi še ustrelili štiri madžarske oficirje. Med begunci je bilo po podatkih iz leta 1954 sicer največ Slovencev, 62 od- stotkov, 23 odstotkov Hrvatov, pa le po pet odstotkov Srbov in Madžarov, I ? A M « • še manj Nemcev, le tri odstotke, kar je mnoge poslušalce v dvorani preseneti- lo. Vendar je Edda Engelke razložila, da so folksdojčerji po večini iz Jugoslavije zbežali že leta 1945. Englekejeva je tudi povedala, da se je po vrnitvi državnosti Avstriji leta 1955 za nekaj časa status beguncev zelo poslabšal. "Avstrijske oblasti so jih kar hitro po dveh, treh dneh vračale nazaj v Jugoslavijo, kjer so prestopnike čakale dolge zaporne kazni. Pred tem so jih britanske zasedbene oblasti pri- pravljale na eksil, organizirale celo tečaje angleščine, saj je velika večina želela dalje na zahod in čez ocean, kjer so nekateri imeli sorodnike. V Jugosla- vijo so vračale le tiste, ki so jim doka- zali, da so kriminalci ali agentje tajnih služb." Vendar se je ravnanje avstrij- skih oblasti kmalu spremenilo, saj so zahodne države spričo gospodarskega razcveta potrebovale vse več gostujo- čih delavcev. Pojasnimo še naslov knjige. Stavek je v petdesetih letih izrekel visoki uslužbenec avstrijskega notranjega ministrstva na Dunaju Oswald Pe- terlunger. Treba ga je brati v stalini- stičnem smislu, namreč čim slabše za ljudske demokracije, tem bolje za nas. Z Animateke m ed neodvisne nagrajence 3. festival neodvisnega filma Slovenije UROS SMASEK V izboru najboljšega iz letošnje bere iz- ključno domačih produkcijsko neod- visnih in eksperimentalnih filmov, prikazanem na 3. festivalu neodvi- snega filma Slovenije (FNFS) 9. in 10. decembra vCentru Ivana Hribarja v Trzinu po napovedih festivalskih or- ganizatorjev iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter kulturnih dru- štev CUT! in Milf, je letošnja tričlanska žirija FNFS, v kateri so bili priznani filmski ustvarjalec Jan Cvitkovič, sce- naristka Ana Lasič in publicist Dušan Feguš, podelila tri nagrade in dodatno namenila eno posebno omembo. Prvo nagrado je osvojil Gašper An- tauer s približno četrturnim filmom The Chronicles of Schupakface, pred- tem nagrajenim po dosegljivih podat- kih vsaj že na letošnjem poletnem 7. Grossmannovem festivalu fantastič- nega filma in vina v Ljutomeru kot najboljšim filmom festivalske Male delavnice groze. Drugo nagrado žirije Zadnje kosilo avtorja Mihe Šubica (Arhiv Animateke) FNFS pa je osvojil Miha Šubic s pribli- žno 4-minutnim Zadnjim kosilom (Last Lunch), ki ga je sicer pred začetkom ak- tualnega 8. mednarodnega festivala animiranih filmov Animateka od 5. do 11. decembra v Ljubljani in od 12. do 18. decembra v Mariboru njen programski direktor Igor Prassel z veseljem izposta- vil kot mariborskega avtorja med več domačimi, razveseljivo uvrščenimi v razne tekmovalne programske sklope, konkretno, Šubic v tekmovalni pro- gram Slon, namenjen otroškemu in mladostniškemu občinstvu ter teme- ljito predstavljen tudi v Mariboru. Tretjo nagrado FNFS je po informa- cijah organizatorjev osvojil avtorski trio Pieter De Vos, Svetozar Petro- vič in Vuk Savič s skoraj 10-minutnim filmom The Invisibles (Nevidni). Po- sebno omembo pa je žirija FNFS na- menila 5-minutnemu filmu Kriza po podatkih organizatorjev v ekipnem avtorstvu Mitje Mlakarja, Mojce Pernat, Nejca Petka in prav tako že nagrajenega Mihe Šubica. 9 0 let Šentjakobskega gledališča P w časnika Večer posebna / božična ponudba! Ob predložitvi t e ga kupona, v a m ob n a k u pu ene vstopnice drugo podarimo. Te dni eno najstarejših ljubiteljskih gledališč v Evropi, Šen- tjakobsko gledališče v Ljubljani, praznuje devet desetletij delovanja. To zavidljivo obletnico so v sredo zvečer poča- stili s posebno slovesnostjo, temu pa je sledila uprizoritev predstave Mali diktator v režiji Tijane Zinajič, ki je na za- dnjem 50. Linhartovem srečanju prejela dve najvišji pri- znanji, matička za najboljšo predstavo in matička za glavno moško vlogo. Sicer gre za komedijo po motivih prvega po- polnoma zvočnega filma Charlesa Chaplina Veliki diktator iz leta 1940. V šentjakobski družini trenuno sobivajo posa- mezniki vseh starosti in poklicev, upokojenci, gimnazijski maturantje, pravniki, vladni uslužbenci, elektrotehniki, zdravstveni delavci itd. Kot je na sredini večerni slovesno- sti dejal direktor gledališča Leopold Pungerčar, so lahko srečni in ponosni, da lahko nadaljujejo to 90-letno tradi- cijo. V vseh teh letih se je na njihovem odru zvrstilo 850 igralcev, plesalk, plesalcev, režiserjev in številnih drugih, med katerimi so številni odšli v poklicna gledališča, k slo- venskemu filmu, na radio in televizijo. Od prvega nastopa v eni od ljubljanskih gostiln pa do danes so uprizorili 559 premier, od tega 52 krstnih predstav, štiri jugoslovanske in 55 slovenskih praizvedb. Pomemben člen ljubiteljskega gledališkega jubilanta pa po besedah Pungerčarja trenutno predstavlja okoli 100 volonterjev, ki skoraj vsak večer stojijo na odru v ljubljanskem Mestnem domu. Da je Šentjakobsko gledališče eno izmed ambasadorjev gledališke dejavnosti na Slovenskem, pa je na slovesnosti poudaril direktor Jav- nega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar. (Iš)