URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

Maribor Uporaba pirotehnike marsikoga moti Če že poka, naj bo lep ognjemet! Slovenska Bistrica Premalo denarja in strokovnjakov V Varni hiši trenutno šest žensk Projekt zavira pomanjkanje sredstev Idej za izrabo ostalin gradu Marchpurch na Piramidi zlepa ne zmanjka, a bodo na realizacijo morale še malo počakati, saj ni jasno, ali bo občina zmogla zagotoviti sredstva za nadaljnja izkopavanja veliko bolj zašiljena, kopaste oblike in bolj brežinsko gradiško obdelana, šele v visokem srednjem veku, ko je nastal grad Marchpurch, so ta prvo- tni plano zravnali in ga s tem neko- liko povečali. Med najdbami, ob že omenjenih drobnih najdbah in peča- tniku Ulrika Mariborskega, vodja iz- kopavanj izpostavlja masivni obodni zid, ki se je vsaj deloma lepo ohra- nil. "Resnično je izjemno lep tako po sami izpovednosti kot po estetskem videzu in je za običajnega obisko- valca zelo privlačen in presenetljiv." Potem je tukaj še veliko drobnega materiala, keramike, posod najra- zličnejših oblik in struktur. "Presene- tljivo je, kako ogromno keramičnih fragmentov se je ohranilo. Na stoti- ne in stotine kilogramov, tako da je bil izbor posodja na gradu v svojem času resnično zelo pester," še razlaga Strmčnik Guličeva. Najbolj tragičen je bil za arheolo- ge pogled v 40 centimetrov debelo plast žganine, ki je ostala po požaru leta 1528, ko je v grad udarila strela. Takrat je bil objekt prvič zravnan in ponovno pozidan. "Ko smo razbijali to plast, smo lahko začutili tragiko ti- stega časa," čustveno razlaga razisko- valka. Ob tem so v zemlji ostali tudi sledovi vseh obnovitev, pozidav in prezidav, vsako obdobje je pustilo svoj pečat. In če se vrnemo k pečatniku, raziskovalka razlaga, da je prej ome- njeni Ulrik Mariborski pečatil tudi vinograd na Piramidi. "S tem je tudi zgodovinsko potrjen njegov obstoj, kar bi Mestna občina Maribor lahko s pridom izkoristila za promocijo časa posaditve vinske kulture oziroma časa uveljavljanja vinske kulture na mari- borskem področju. To bi lahko pove- zala s Staro trto preko Treh ribnikov in Piramide. Skratka, na dlani je turi- TADEJA SKERJANC V začetku novembra se je na Pirami- di zaključila več kot leto dni trajajoča etapa izkopavanja arheoloških ostalin mariborskega gradu Marchpurch. Ar- heologi so z njo izpolnili večino obve- znosti iz pogodbe, ki se je iztekla 15. novembra. Kdaj natanko in če sploh bodo podpisali novo, pa za zdaj še ni znano. Izkopavanja namreč še zdaleč niso zaključena, po tej začetni fazi ostaja neodkrita še približno polovica grajskega hriba, spomladi bodo morali izvesti še konzervacijska in restravra- torska dela. Ostaline so sedaj pred zimo zgolj začasno zaščitili s filcem, folijo in lesenimi opaži. Na stotine kilogramov fragmentov "Raziskali smo vse v okviru pogod- benih možnosti, se pravi približno polovico grajskega hriba, predvsem z a h o d ni in j u g o z a h o d ni predel," je pojasnila vodja izkopavanj Mira Strmčnik Gulič iz mariborske enote Zavoda za kulturno dediščino Slove- nije. Med izkopavanjem so ugotovi- li vse razvojne faze gradu, predvsem je bil poudarek na visoko srednjeve- ški. "Presenetljivo je dejstvo, da je bil hrib, kot smo sicer predvidevali že po prvih najdbah, poseljen že v prazgo- dovini in potem v pozni antiki, v 4. in 5. stoletju," pravi Strmčnik Guliče- va. "Ko smo po stratografskih enotah in slojih odkrivali, smo se dokopali tako rekoč direktno do prvotne ste- rilne osnove, ki je lapornata in pone- kod iz peščenjaka. Izkazalo se je tudi, da je bila prvotna struktura oziroma oblika tega hriba povsem drugačna, kot se nam danes prikazuje." Pirami- da naj bi bila namreč v preteklosti, okoli tisoč let pred našim štetjem, Da imajo ostaline na Piramidi potencial, se strinjajo vsi, manjka le finančna injekcija, ki bi projekte tudi pokrila. (Boris Vugrinec) stična ponudba tega kraja, tako rekoč še neizkoriščen vir za samo občino," ugotavlja. Brez sredstev ne bo druge faze MOM v arheološkem najdišču vseka- kor vidi potencial in že večkrat smo poročali o različnih velikih načrtih, ki naj bi veljali za to območje. Od muzeja do kavarne, nekaj se je govorilo celo o vzpenjači. A so ti skladno z bližanjem Evropske prestolnice kulture 2012, ki naj bi pomenila prelomnico tudi za iz- kopavanja na Piramidi, počasi postaja- li vedno bolj skromni, na nekatere se je pa sploh pozabilo. Razlog seveda tiči v financiranju, ki je MOM v zadnjem letu povzročilo kar nekaj sivih las. Še julija smo tako poročali o 450 tisoč evrih, ki naj bi jih občina za prvo fazo izkopavanj namenjala iz proračuna za leto 2011, do konca novembra, ko so bila dela na najdišču v celoti zaklju- čena, se je ta vsota znižala na dobrih 275 tisoč evrov (v proračunu je sicer skupna predvidena vsota za letos 728 tisoč evrov). Občina pri tem navaja težave pri zagotavljanju ustreznih fi- nančnih virov, zaradi česar je bil za- držan postopek javnega naročanja za izbor izvajalca sanacije zidanih osta- lin na tem območju in onemogočena izpeljava javnonaročniškega postop- ka za drugo fazo arheoloških izko- pavanj. Tudi strošek začasne zaščite ostalin pred vremenskimi vplivi in za zaščitno ograjo bo zapadel v pla- čilo šele v prihodnjem letu. Nad pro- jektom kljub temu niso obupali, saj se pristojne službe MOM trenutno ukvar- jajo z različnimi rešitvami prezenta- cije in uporabe arheološkega najdišča. Tukaj je v pripravo vključena tudi Fa- kulteta za arhitekturo v Ljubljani, do- končna ureditev, ki bo mogoča šele po zaključku arheoloških izkopavanj, bo seveda odvisna od razpoložljivih fi- nančnih virov. "Trenutno je v okviru veljavne investicijske dokumentacije za drugo fazo arheoloških izkopavanj, konservacijo zidanih ostalin in uredi- tev območja predvidenih še okoli mi- lijon evrov v okviru lastnih sredstev MOM," sicer zagotavljajo pristojne službe na občini. Z namenom zago- tovitve dodatnih virov financiranja trenutno preverjajo tudi možnosti za prijavo projekta na ustrezen razpis za pridobitev sofinanciranja s strani Evropske unije, a dokler sredstev ne bodo tudi dejansko prejeli, o večjih premikih najverjetneje nima smisla govoriti. Utrinek - Marko Vanovšek After taxi je nazaj Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka v sodelovanju z Združenjem DrogArt nadaljuje z akcijo After Taxi, katere cilj je zmanjšati število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola in tako zavarovati vse udeležence v cestnem prometu. Namenjena je mladim med 16. in 30. letom, ki vnaprej načr- tujejo svojo zabavo ob vikendih. Ti si morajo pred načrtovano zabavo oziroma vožnjo s taksijem na spletni strani www.aftertaxi.si naročiti člansko izkaznico s petimi kuponi v skupni vrednosti 20 evrov. Prevzamejo jih lahko vsak delov- ni dan med 10. in 18. uro v prostorih MISC Infopeka, unovčijo pa od četrtka do nedelje med polnočjo in 7. uro zjutraj pri Mikro taxiju. Pri eni vožnji je možno iz- koristiti le en kupon, taksist denarja ne bo vračal, možno je le doplačilo. Kuponi bodo preko spletnega obrazca na voljo vse do 30. decembra. (taš) Še zadnja Pecha Kucha Ta petek, 16. decembra, ob 20. uri in 20 minut bo v dvorani Gustaf v mariborski Pekarni še zadnja Pecha Kucha. Ta dogodek izvira iz Japonske, prirejajo ga že v 400 mestih po svetu. Na njem se v točno odmerjenem času predstavijo zani- mivi ljudje. Tokrat bodo to ilustrator in oblikovalec Zoran Pungerčar, skrbnik najstarejše žlahtne vinske trte na svetu Stane Kocutar, Mojca in Matjaž To- mažič iz oblikovalskega studia Kontrastika, predsednica Plesne izbe Maribor Mojca Kasjak, arhitekt Gregor Reichenberg in raperka brez dlake na jeziku Tijana Bass. (jmc) FLORIJAN Ker bo z mariborskim azilom za živali upravljalo smetarsko podjetje, sklepamo, da imajo tamkajšnji prebivalci poslej status (posebnih) odpadkov. Zdaj le še čakamo, kdaj se bodo modri občinarji odločili Snagi podeliti še upravljanje varnih hiš, domov za ostarele, zavetišč za brezdomce ...