URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

KOROŠKA Mežica Širitev tovarne akumulatorjev poraja nove dvome Upokojenski dom približati domačemu "Obiski stanovanjskih skupin v domačem kraju so nepozabna doživetja," pravi Majda Koren FRANC KRAMER "Z aktivnostmi, ki jih izvajamo že vrsto let, bi radi življenje stanovalcev našega doma čim bolj približati ži- vljenju, kakršnega so živeli prej, ko so bili še doma," pravi Majda Koren, di- rektorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Da so pri tem delu uspešni, kaže tudi priznanje, ki ga je domu v petek podelil Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve. Zaposleni v tem šmarskem domu so skupinsko nagrado oziroma prizna- nje dobili za večletno uspešno delo na področju socialnega varstva v skladu s kodeksom etičnih načel, predpisi soci- alnega varstva, njihovo delo pa je tudi dobro prepoznavno v okolju, v kate- rem delujejo. Delo približali stanovalcem Kot pravi Korenova, bi svoje delo res radi čim bolj približali stanovalcem, ki pri njih bivajo, in jim poskušali raz- mere urediti tako, da bodo čim bolj podobne tistim, v kakršnih so živeli doma. "Bolj se osredotočamo na delo v manjših skupinah, spletamo mrežo med stanovalci, njihovimi svojci in nami zaposlenimi. Skupaj delamo na več projektih. Tudi preko kluba svoj- cev si prizadevamo, da bi čim več do- brega in pristnega prenesli s podeželja, od koder prihaja večina naših stano- valcev. Da tako naši stanovalci ne čutijo toliko "tujih vsebin" in unifor- miranosti, ki jih begata, ampak ostaja tudi med bivanjem v domu njihovo ži- vljenje pristno, čim bolj domače," pravi Majda Koren. V domu, v katerem je zdaj kar 210 stanovalcev, so tudi zelo dobro raz- vili prostovoljstvo. Pri tem sodeluje- jo osnovnošolci in dijaki srednjih šol, dve prostovoljki sodelujeta tudi redno. "Ustanovili smo tudi tako imeno- vani klub Štirka, klub za stanovalce po možganski kapi. Njegovo delo želimo še popestriti, ozavestiti ljudi, kaj pomeni, kaj dobrega lahko preko njega dobijo. Tako glede nadaljnjega zdravi- liškega zdravljenja, kako jim lahko po- magajo strokovnjaki in podobno." Zelo dobro so tudi razvili pomoč zaposle- nih stanovalcem pri nakupih v trgovi- nah. Prevoz s kombijem namreč zaradi težav z vstopanjem vedno ne pomaga, zato imajo poseben urnik zaposlenih, kdaj kdo gre po takih nakupih, kdo pa ga te čas na delo v domu nadomešča. Za stanovalce pripravljajo tudi "de- lovne izlete" - nabiranje gob, kostanja ali česa drugega. Vse, kar naberejo, ka- sneje na osnovi lastnih receptov tudi sami pripravijo. Ohranjajo stik z domačim krajem Še posebno nepozabni pa so obiski krajev, od koder stanovalci prihajajo. "Spoznali smo, da preveč množični obiski niso vedno najboljši, zato pri- pravljamo več manjših obiskov stano- vanjskih skupin. Sami lahko izberejo, kam bi šli. Lahko tudi obiščejo svoj kraj, kjer so živeli, obiščejo nekdanje sokrajane. Oni jim pripravijo dobro- došlico, pogostitev - to je res nekaj nepozabnega. Naši stanovalci tako ne pozabijo, od kod prihajajo, in spo- znajo, da tamkajšnji ljudje še živijo z njimi." Korenova se ob vsej tej razvejeni dejavnosti ne pozabi zahvaliti vsem zaposlenim, ki so vešči takega dela, dajejo sami pobude za nove aktivno- sti. "Zaposlenim je to tudi poseben izziv, s tem tudi osebnostno rastejo," pravi direktorica in tudi, da si bodo za tako delovanje prizadevali tudi v prihodnje. "Dodati želimo nove vse- bine. Razvili bomo pestro življenje v gospodinjskih enotah oziroma sku- pnostih. Z vso to dejavnostjo se pribli- žujem vzorcu domov četrte generacije, ANKETA Optimizem nadvladal strah V večini podjetij savinjske regije v iztekajočem se letu niso dosegli zastavljenih ciljev. Napovedi, kaj prinaša leto 2012, so različne. Na srečo je rdeča nit, skrita v odgovorih, optimizem ROZMARI PETEK Aleš Mikeln, SwatyComet: "Leto bomo zaključili nekoliko slabše, kot smo pričakovali. Vsaj kar zadeva dobiček, pri prodaji smo namreč nad pričakovanji. Tako lahko rečem, da je bilo leto uspešno. Načrtovali smo 1,8 milijona evrov dobička, leto pa bomo zaključili z 1,6 milijona. Čeprav vsak dan poslušamo črne napovedi, moram reči, da za zdaj še ne opažamo ohlajanja na trgu. Res pa je, da se to lahko zgodi v zgolj mesecu, dveh, zato smo na preži in pozorni na dogajanja okoli nas." Peter Pišek, Frigotransport Pišek & Hsf: "Leto bomo zaključili pozitiv- no, a le zaradi velike odgovornosti mojih zaposlenih, od prvega do zadn- jega. Zadnje tri mesece se vidi, da so se blagovni tokovi ustavili. Decem- bra je sicer v logistiki toliko dela, da ne zmoreš izpolnjevati pogodb, zdaj pa je promet padel za vsaj 20 odstot- kov. Strah nas je, kako bo naprej, saj je celotna Evropska unija v krču. Pričakujem, da se bo ponovilo leto 2008 ali pa bo še slabše. Zaposlenih imam 68 ljudi, toliko družinam sem odgovoren. Najbrž bomo morali spet iskati notranje rezerve, drugih rezerv ne vidim, ter (tako kot leta 2008) za kakšen odstotek zmanjšati plače. Odpuščali nismo leta 2008 in ne bomo sedaj, ko nas je celo 15 več, kot nas je bilo pred tremi leti." Aleš Mikeln (Franc Kramer) Peter Pišek (Rozmari Petek) Zdravko Počivavšek (Sašo Bizjak) Zdravko Počivavšek, Terme Olimia: "V t u r i z m u g l e d a m o n a p r e j optimistično. Leto, ki je za nami, je sicer bilo zelo trdo, a se moramo pohvaliti, da smo naredili več kot lani. Nismo sicer izpolnili načrtov, a smo zadovoljni s trendom, saj smo veliko več naredili na tujih trgih, m a lo večji upad pa zabeležili na domačem. Težave na domačem trgu so večplastne - nas je samo dva mili- jona, in če nekdo naredi nov hotel, se kos kruha razreže na več kosov. Drugi razlog je, da mlajše generacije veliko potujejo in niso zapečkarske, tretji pa je gotovo kriza, ki se kaže v dosti težji prodaji v srednjem in nižjem cenovnem razredu, kot je bila dosedaj. Nočitev bo na račun tujih gostov letos za tri odstotke več, plan pa je ustvariti skoraj 20 milijonov evrov prodaje." Izidor Krivec (Rozmari Petek) Izidor Krivec, Celjske mesnine: "Leto je bilo v okviru načrtovanega, doseg- li smo osem- do devetodstotno rast, tudi dobiček je v okviru načrtovanega. Letošnje leto nas je zaznamovala visoka rast cen surovin, tako da smo imeli večje pretrese kot na prodajnem na nabavnem trgu. Družbi smo priključili pršutarno Lokev, izpeljali dve naložbi v skupni vrednosti okoli štiri mili- jone evrov (obnova turističnega dela kleti v Radgoni ter prizidek nove mi- krokonfekcije v Celju). Načrtujemo spet nove. Že zato, ker stalno rastemo, pa tudi navade potrošnikov ter s tem tehnologija se spreminjajo, kar nas sili v investiranje. Težave so z likvid- nostjo naših kupcev. Upamo, da se bo stabiliziralo. Ostalo pa v okviru načrtovanega. Tarnamo ne, na težave je treba pozabiti in biti optimist. Mi smo vedno bili, zato nam je danes lažje." Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah je zdaj popolnoma zaseden, v njem je 210 stanovalcev. Če bi imeli prostor, bi jih takoj lahko sprejeli 20, 120 do 150 jih je na čakalni listi. (Franc Kramer) želimo pa se razviti tudi v dom pete generacije. To pomeni, da bi imeli več manjših enot, ampak zelo blizu našega zavoda. V razdalji največ 15 do 20 ki- lometrov." Prva taka naj bi bila v Pod- četrtku. Spore bo reševalo sodišče Občina Laško in podjetje WTE med moratorijem nista našla skupnega jezika VIOLETA VATOVEC EINSPIELER Svetniki laškega občinskega sveta, ki se bodo jutri popoldne sestali na zadnji seji v tem letu, se bodo ukvar- jali tudi s sporom med občino Laško in nemškim podjetjem WTE, koncesi- onarjem, ki je zgradilo čistilno napra- vo in naj bi opravljalo storitev čiščenja odpadnih voda. Spor med občino in podjetjem se je zaostril spomladi, ko je stalna arbi- traža Gospodarske zbornice Slovenije odločila, da mora občina poplačati več kot milijon evrov dolga nemškemu podjetju WTE, in je občini grozila iz- vršba. Občina namreč podjetju ni pla- čevala računov za čiščenje odpadnih voda in mu povrh vzela še koncesijo za opravljanje te storitve. V občinski upravi so namreč prepričani, da so bile storitve previsoko zaračunane. Poleg tega je bilo na čistilno napravo priklju- čenih le nekaj gospodinjstev, kanali- zacijsko omrežje pa zaradi prevelikih zamud sedaj gradi občina sama. Kljub zaostreni situaciji sta se sprti strani sestali in dosegli dogovor o dvo- mesečnem mirovanju spora, ko naj bi tudi našli rešitev, sprejemljivo za obe strani. Mirovali naj bi tudi s tožbami, ta čas je mirovala tudi izvršba. Mora- torija je konec. Dogovora očitno niso dosegli. Občina Laško je okrožnemu sodišču v Ljubljani vložila tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe. Pri tem se sklicuje na 40. člen zakona o go- spodarskih javnih službah. Ta določa, da o sporih med koncesionarjem in tistim, ki izda koncesijo, odloča so- dišče. Glede tega člena je tudi držav- ni zbor sprejel avtentično razlago, ki pravi, da o takšnih sporih odločajo iz- ključno sodišča. Tudi pri WTE niso stali križemrok. Podjetje je pri okrožnem sodišču v Lju- bljani vložilo predlog za dovolitev iz- vršbe na podlagi izdane arbitražne odločbe. WTE je zoper občino vložil tožbo tudi pri upravnem sodišču zaradi od- vzema koncesije za izgradnjo kanali- zacijskega omrežja s čistilno napravo in za izvajanje gospodarske dejavnosti javne službe odvajanja in čiščenja ko- munalnih, odpadnih in padavinskih voda v občini Laško. Občina vztraja, da je ravnala zako- nito, ko je družbi WTE odvzela kon- cesijo, postopek odvzema pa je bil pravilno izpeljan. Občina je namreč prepričana, da koncesionar ni v celoti izpolnil svojih obveznosti, saj čistilna naprava brez priklopljenih uporabni- kov nikomur ne koristi. Upravni spor se nanaša na še celo vrsto drugih ne- pravilnosti, ki jih občina očita konce- sionarju in povzročajo občini veliko škodo. Pravljične in delovne ure v vili Mayer V obnovljeni šoštanjski vili Mayer se ob decembrskih torkovih popoldnev- ih vrstijo vesele pravljične ure. Ob sobotnih dopoldnevih med 10. in 12. uro pa praznične ustvarjalne delavnice. Na zadnjo, ki bo 24. decembra, vabijo tudi starše, saj bodo ob zaključku ustvarjalnih delavnic pripravili praznično čajanko. (fk)