URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

POD PTUJSKIM GRADOM SLAVICA PIČERKO PEKLAR Zgodilo se je skoraj kot v kaki napol pozabljeni pravljici, le da je ni bilo, ki bi obudila spečega kralja, pač pa je bilo mogoče Revivis, ptujsko višješolsko in visokošolsko središče, pri življenju, vsaj za zdaj, ohraniti le z menjavo vodstva. Po sedmih letih iskanja prave ideje, višje- in visokošolskih, pa tudi podiplomskih študijskih programov so nad Revivisom obupali še največji zanesenjaki, poskrbeli za novo vodstvo, mestni javni zavod pa iz nekdanjih policijskih prostorov preselili v nekdanje vojaške, na Vičavo, kjer zadnja leta svoje študijske programe že smelo razvija Višja strokovna šola Ptuj. Ta naj bi zdaj do novih programov pomagala Revivisu, javnemu zavodu, ki ga je pred sedmimi leti kot neke vrste znanstveno razvojno središče ustanovila ptujska mestna občina, k partnerstvu pa pozvala še tukajšnje gospodarstvo. Da bi tako skupaj razvijali študijske programe, ki jih tukajšnje okolje potrebuje, a je, vsaj v preteklosti, zapisano ostalo zgolj na papirju in v tem študijskem letu se Revivis ne more postaviti niti s tistimi nekaj študenti, ki so v preteklosti tod opravljali izpite iz menedžmenta in turizma, študijskih programov pač, ki so jih tod ponujale gostujoče fakultete. Mestna občina Ptuj je kot ustanoviteljica zavoda, ki je zasedel in drago plačeval najemnino za denacionalizirano hišo nekdanje policijske postaje, Revivisu v preteklih letih namenila blizu 6 60 tisoč evrov, kakšnega posebnega zanimanja pa za dogajanja v skoraj sosednji hiši mestni možje niso pokazali oziroma so, kot razlagajo danes, verjeli, da bodo napovedane študijske akreditacije enkrat tudi zares realizirane. Kar jo je, občino namreč, kot se je pokazalo po pravljičnih sedmih letih, (le) drago stalo, Revivis pa bo zdaj treba reševati v partnerstvu z že obstoječimi poklicni- mi, srednješolskimi in višješolskimi ustanovami na Ptuju. Šolski center Ptuj, ki je pred leti z ustanovitvijo višje strokovne šole in uvedbo višješol- skih strokovnih študijskih programov storil korak naprej, je zdaj, da bi lahko segel še višje, sklenil partnerstvo z Revivisom, se ponudil za njegovega soustanovitelja in se podal na pot ustanavljanja prve visoke šole na Ptuju. Takšne z lastnim študijskim programom in ponudbo znanj, ki so iskana v tem okolju. Študij bionike, na Ptuju razvitega programa študija, naj bi stekel kaj kmalu, na Ptuju pa naj bi se v prihodnje domači študijski programi razvijali v smeri politehnike. Strahu, da bi po še eni sedemletki vili roke, češ, ni se izšlo, zdaj skoraj ni, saj ima nova direktorica kar nekaj izkušenj z mednarodno primerljivimi izobraževalnimi programi. Se zdi, da ji je treba dati le nekaj časa in proste roke, pa bo tista o pravljici kmalu pozabljena. Božiček in dedek Mraz v Vidmu Danes in jutri bo za videmske otroke odprta slastna Cuker jama, ki je v občinski dvorani. Program se bo pričel ob 18. uri z lutkovno igrico Mama išče ime, nad- aljeval z nastopom plesne skupine osnovne šole Videm in ustvarjalno delavnico. Jutri ob 18. uri se bo dogajanje pričelo z juvi aerobiko za otroke in starše, nato bodo udeleženci še spekli praznične piškote. Že v tem tednu jih bosta obiskala Božiček in dedek Mraz. V četrtek ob 16. uri bosta v dvorani na Selih, v soboto ob 14. in 15. uri v občinski dvorani v Vidmu, v nedeljo ob 16. uri še v Domu krajanov Dolena. (ug) S koncesijami, poudarjajo v Kidričevem, je vse čisto Sprejeti odloki, na podlagi katerih je občina Kidričevo sklenila koncesijski pogodbi za oskrbo s pitno vodo SLAVICA PIČERKO PEKLAR V večini občin na širšem ptujskem območju svetniki te dni potrjujejo pro- grame oskrbe s pitno vodo in običajno izvedo, da bo Komunalno podjetje Ptuj, ki mu je trinajst tukajšnjih občin pred dobrim mesecem podelilo konc- esijo, v skladu s sprejetimi obveznost- mi tudi v prihodnje skrbelo za oskrbo s pitno vodo, ne more pa zagotavljati pričakovano hitre obnove vodovod- nega sistema, saj za to nima finančnih virov, vendar pa je posodobitev vodo- vodnega omrežja dogovorjena in se bo v prihodnjih letih tudi nadaljeva- la. Med svetniki občine Kidričevo, ki so razvojni program ptujskega komu- nalnega podjetja ocenili za dobrega, je zavrelo, ker so nekateri med njimi prepričani, da je občina pri podelit- vi te in še posebej koncesije sosednji bistriški komunali ravnala "na svojo roko". Tretjino prebivalcev občine Kidričevo se namreč že od nekdaj os- krbuje z vodo iz bistriškega vodovod- nega sistema, ker je ta ljudem bližji, kar se ponavlja tudi na področju ravnanja z odpadki, saj so naselja v soseščini Pragerskega vključena v tamkajšnji sistem ravnanja s komu- nalnimi odpadki. "Mi smo v prekršku," je bil sredi razprave o oskrbi z vodo prepričan svetnik Anton Habjanič, LDS, ki kar ni hotel razumeti, zakaj je del naselij ve- zanih na vodovodni sistem Komunale Slovenska Bistrica, a mu župan Anton Leskovar kar ni vedel javno odgovor- iti na zastavljena vprašanja, pač pa je na njegova vprašanja odgovarjal s pov- abilom, naj se oglasi pri njem, pa mu bo vse razložil. Po dalj časa trajajoči razpravi, v kateri je svetnik Milan Fideršek, SDS, spomnil, da je ptujsko komunalno podjetje kmetom, ki obde- lujejo zemljo na varovanih vodovarst- venih območjih, izplačalo zahtevano odškodnino, bistriška komunala pa tega še ni storila, so svetniki naposled dobili vsaj nekaj odgovorov na svoja vprašanja. Tako jim je Jožica Dobaj iz Komunale Slovenska Bistrica po- jasnila, da bi sprejeto državno uredbo zagotovo spoštovali in odškodnine tudi plačali, če bi le imeli finančni vir za kaj takega. Svetnike je tudi spom- nila, da sodelovanje med občinama Slovenska Bistrica in Kidričevo na področju vodooskrbe ni novo, pač pa temelji na sodelovanju iz pretek- losti, in še, da je občina Kidričevo pred časom postala solastnica tega bistriškega podjetja, kar tudi pomeni, da se lahko v tem primeru odločijo za neposredno podelitev koncesije, kar je občina Kidričevo tudi storila in zaradi tega nikakor ni v prekršku. Ali je tako občinsko ravnanje všeč ptujski komunali, je zanimalo svet- nika Habjaniča, izvedel pa je, kot mu je pojasnil Marjan Gregorinčič iz Ko- munalnega podjetja Ptuj, da bi ti sicer rade volje z vodo oskrbovali tudi tisti del občine Kidričevo, ki se zdaj z vodo napaja iz Slovenske Bistrice, a da se lahko občina odloča po svoji presoji. "Zaradi preklopa na bistriški sistem imamo res nekaj težav, zmanjšano je delovanje črpališča v Župečji vasi, a kakih večjih nevšečnosti nimamo, res pa je, da bi želeli z vodo oskrbova- ti tudi tiste dele kidričevske občine, ki so zdaj priklopljeni na sosednji vo- dooskrbni sistem," je svetnikom ra- zlagal Gregorinčič in potrdil županu Leskovarju, ki je svetnike spomnil, da so vodovodni sistemi v lasti občin in morajo te tudi zagotavljati razvoj, ter poudaril, da je m a nj kot 9 0 0 tisoč evrov, kolikor zberejo na račun omrežnine v celotnem vodooskrbnem sistemu, odločno premalo za takojšnje širše zastavljene investicije. Kako je potekala podelitev konc- esije v primeru oskrbe s pitno vodo, je svetnikom pojasnil Egon Repnik, ki je tudi za naš časnik razložil: "Pri- pravo razpisne dokumentacije in vodenje postopka skupne podelitve Egon Repnik: "Podelitev koncesij je potekala v skladu s sprejetimi občinskimi odloki." (Slavica Pičerko Peklar) koncesije za oskrbo s pitno vodo je za trinajst občin s širšega ptujskega območja ob sodelovanju družbe Lex Localis iz Maribora usklajevala poseb- na 13-članska strokovna komisija, v kateri je imela vsaka občina enega predstavnika. Po objavi javnega raz- pisa in razpisne dokumentacije je v postopku konkurenčnega dialoga omenjena strokovna komisija najprej opravila pregled in oceno prispele po- nudbe z ugotavljanjem izpolnjevan- ja razpisnih pogojev s strani edinega ponudnika. V drugi fazi je komisija opravila konkurenčni dialog z edinim ponudnikom, in sicer Komunalnim podjetjem Ptuj, d.d., ter o svojem delu konec letošnjega maja pripravi- la končno poročilo. Na osnovi tega poročila je občinska uprava junija letos izdala upravno odločbo, ki je v začetku avgusta postala pravnomočna. S tem je bil izbor koncesionarja končan in v začetku letošnjega novembra je bila s Komunalnim podjetjem Ptuj podpisa- na tudi koncesijska pogodba o oskrbi s pitno vodo." V primeru sodelovanja s Komunalo Slovenska Bistrica Repnik poudarja, da je občina Kidričevo so- lastnica tega podjetja, občinski svet- niki pa so na svojih preteklih sejah sprejeli potrebne odloke, ki so vodili v ta nakup in tudi kasnejšo podelitev neposredne koncesije. "Nikakršnih nedovoljenih iger in dogovarjanj, kot to želijo prikazati nekateri, ni v ozadju našega sodelovanja s Komuna- lo Slovenska Bistrica," poudarjata tako kidričevski župan Leskovar kot njegov pravni svetovalec Repnik. ANKETA "Jankovic bo deloval v korist Ljubljane 11 Ormoški župan meni, da bo najverjetnejši mandatar krpal zadolženi ljubljanski proračun, ptujski si želi podpore mestnim občinam, podjetniki razumnih okvirjev UROŠ GRAMC Župana največjih spodnjepodravskih občin in direktorje podjetij smo vprašali, kaj si obetajo od nove vlade, če pričakujejo svež veter in na katerih področjih pričakujejo izdatnejšo pod- poro. Marjan Trobiš, direktor Boxmarka: "Pričakovanja so usmerjena podpori podjetništvu. Želimo si, da bi novemu mandatarju uspelo napraviti javno upravo vitko in v podporo gospodarst- vu, ne pa kot oviro in breme pri dose- ganju zastavljenih ciljev. V času krize, ko so podjetja pod največjim pritis- kom, bi bilo treba razmisliti o inter- ventnih zakonih, ki bi razbremenili gospodarstvo. Soočamo se z visoko obremenitvijo plač in neizprosno za- konodajo na področju trga dela, da marsikatero podjetje ne želi oziroma ne upa zaposliti novih kadrov, ki bi pripomogli k razvoju podjetja. Spre- jetje zakona o gospodarskih družbah pa bo verjetno odvrnilo marsikatero vodstvo od še kakšne smele odločitve." Štefan Čelan, župan Ptuja: "Pričakujem večjo podporo investicijam, še zlasti tistim, kjer ima Slovenija zagotov- ljene evropske vire financiranja. Za pospeševanje gospodarstva bo treba nemudoma izvesti spremembe pri prostorskem načrtovanju. Občine smo na tem področju popolnoma nemočne. Največ bo vlada storila, če bo ukinila množico paradržavnih in- stitucij, ki samo zavlačujejo upravne postopke. Veliko si obetam od siste- ma zelenih naročil in spremembe so- cialne politike, ki mora prejemnike denarnih pomoči napotiti v programe javnih in drugih del. Od predsednika Zorana Jankovica pa pričakujem večjo finančno podporo mestnim občinam, sicer bodo mnoge regionalne instituci- je propadle, in da bo znal učinkovito povezati znanost ter gospodarstvo. Z ustreznim sistemom uvajanja neo- predmetne amortizacije, ki jo podjetja smejo koristiti zgolj za inovacije, lahko Slovenija hitro stopi na pot tehnološko naprednih držav." Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma: "Špekulirati o tem, kako bodo spremembe na političnem vrhu vplivale na gospodarstvo, ne bi želel. Raje bom ocenjeval dejanja, ki bodo izvedena. Pričakujem pa, da bo kon- stituiranje vlade izvedeno hitro in s konstruktivnim pogledom vseh strank na političnem parketu. Aktivnosti morajo biti usmerjene v spremembe, ki bodo povečale konkurenčnost gospo- darstva. V našem primeru so povezane s strateškim pogledom in usmeritva- mi za umno gospodarjenje z državnim premoženjem, celovitim pogledom na energetsko politiko in zagotavljanjem konkurenčnih pogojev pri oskrbi z energijo kot surovino, razbremenit- vijo davkov in dajatev kot osnovo za usmerjanje sredstev v razvoj. Vsaj delno naj jih dopolnjujejo državne ali evropske spodbude, ki so prevečkrat potuha ali pa niso namensko in razvo- jno porabljene. Nujne spremembe za- devajo tudi korekcijo delovnopravne zakonodaje za povečanje razlik med nedelom in delom ter stimulacijo brezposelnih k aktivnemu iskanju za- poslitve." Alojz Sok, ž upan Ormoža: "Zamenjal se bo le predsednik vlade, vse drugo bo očitno ostalo isto, in zato ni ve- likih obetov za drugačno delovan- je. Še zlasti, ker ljubljanska občina spada med najbolj zadolžene v Slo- veniji. Pričakovati je, da bo predsed- nik vlade, če bo to Zoran Jankovic, deloval v njeno korist. Podeželje se bo zaradi pomanjkanja delovnih mest in slabih razvojnih spodbud še naprej obupno praznilo. Lani smo na primer neuspešno kandidirali na treh raz- pisih za evropska sredstva, in to kljub dejstvu, da spadamo med demograf- sko najbolj ogrožene občine ob meji s Hrvaško. Mladi odhajajo s trebuhom za kruhom, na kmetijah ostajajo os- tareli starši. Proizvodnja hrane in samopreskrba v zadnjem času strmo padata. To se dogaja v vseh pretežno kmetijskih občinah, kar občina Ormož nedvomno je. Gospod Jankovic nam je v predvolilnem nastopu obljubil novo tovarno sladkorja, pa čeprav do leta 2015 to ne bo mogoče, ker smo dobili sredstva za ukinitev pridelave, nove proizvodnje pa do izteka tega manda- ta ne more biti." Dr. Roman Glaser, generalni direktor Perutnine Ptuj: "Mi od vsake vlade pričakujemo, da podpira dejavnost naše panoge in hiše le v tem, da post- avlja okvire, v katerih naj se podjet- ja znajdejo. Za nas naj bi bila vsaka vlada takšna, da n am ne dela ovir in težav, še od nobene pa nismo nič dobili. Pričakujem, da bo Slovenija začela razmišljati, da je treba obvladati nekatere stroške in delati na dodatnih izzivih in dodatnem izvozu. Le izvoz in podjetja, kot je naše, ki sedemdeset odstotkov aktivnosti izvaja na tujih trgih, lahko rešijo Slovenijo. Seveda pa bo potrebna tudi umiritev javnos- ti, politike in okolja." Marjan Trobiš (Igor Napast) Dr. Štefan Celan (Igor Napast) Marko Drobnič (Janko Rath) Alojz Sok (Sašo Bizjak) Dr. Roman Glaser (Marko Vanovšek)