URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

ODMEV Vsega je kriv Jakob Presečnik PETER REZMAN Predčasne volitve so mimo. Iluzije, da bodo s sabo prinesle čarobno rešitev pred globalnim razpadanjem potrošniškega liberalizma na ozemlju Slovenije, so izpuhtele že pred objavo rezultatov. Presenečenju, kolikor je to v resnici bilo, so botrovale zavajajoče javnomnenjske projekcije izida tik pred volilnim molkom. Poleg tega bo počasi treba sprejeti tudi predpostavko, da niti večinske volitve ne bi bistveno spremenile celotne slike, saj je med volivci na sončni strani Alp očitno za ščepec več urbaniziranih podpornikov tranzicijske levice, kot razpodeželjenih simpatizerjev posttranzicijske desnice. Tudi v naši obrobni dolinici ob Paki se ni zgodilo nič novega. Izid sem po svoje napovedal že pred dobrim mesecem prav v tej rubriki. Napovedal sem dva leva mandata. Enega srečnega kandidata sem imenoval že takrat, saj sem ga pravilno uganil, na drugega sem namigoval, a sem usekal mimo. Na levem bregu torej nič novega. Tudi na desnem ne, le da je, po nedelji sodeč, razsulo še večje. Na zunaj že malo pozabljena tovarišija šarma je na teh volitvah prehitro ocenila, da je že spet prišel njen čas, in je v široki fronti naskakovala parlament. Lahko rečemo tudi - preširoki, saj bodo tudi pozna- valci zakulisja morali potrditi, da ljudska stranka v opoziciji in s predsedni- kom iz Prekmurja ne bo mogla nadomestiti učinkov enega domačega poslan- ca. Tako se taktično napačen nastop v dveh okrajih ne maščuje le z mrtvim tekom rot(n)iranja iz realnega sektorja v politiko. Škoda za desnico je tudi strateška, saj bo zdaj šarm brez karizme dokončno potonil v zgodovino in je trenutno največ, kar po politični liniji še lahko računa v dolini, zgolj županski stolček v Šoštanju. S poskusom resnejšega prodesnega prevzemanja političnega krmila Šaleške doline so strategi (ne)hote najprej razorožili sebe. Zato se je energija iz šestega bloka še pred vključitvijo v omrežje pretočila na levico, kjer so za blok naredili malo ali skoraj nič. Tistim, ki so ga pririnili do tod, kjer je, bosta ostala zgolj čast in slava, prav lahko pa bo nanju padla še kakšna mina presenečenja. In gotovo bosta ob tej naši slavni gradnji elektrarne dva stola v Ljubljani premalo, da bi se ob načelu "deli (projekte) in vladaj (Sloveniji)" tretja razvojna os iz Savinjske doline odcepila proti Koroški prej kot proti Beli krajini. Kot rečeno - nič novega torej. Morda bi kot zabelo na dolgočasno politično sceno Šaleške doline veljalo iz predvolilnega časa omeniti tisto zares najbolj neresno cvetko, ki smo jo zabeležili na edinem soočenju kandidatov 8. volilnega okraja. Ena od kandidatk za slovenski parlament je namreč kljub dosedanjemu nedvoumnemu javnemu zaklinjanju o celoviti podpori šestemu bloku z muko izžebrala ljubljansko molitev proti projektu, da se je zamalo zdelo še tistim, ki bi se znali z vsebino njenega nasprotovanja celo strinjati. Župan Kontič bo "profesionalec" Podžupana Jožef Kavtičnik in Srečko Meh (od leve) sta bila izvoljena v državni zbor, dosedanji poslanec Bojan Kontič (desno) bo kmalu postal profesionalni župan. (Franc Kramer) stil tudi v celoti in za občinski prora- čun prihranil 35 tisoč evrov. Vendar nihče tega ne bi razumel na ta način, mislili bi le, da bi ta denar dobil jaz." Kontič je že doslej domala ves denar, ki ga je dobil kot nagrado za nepoklic- no opravljanje županske funkcije, dal v dobrodelne namene ali je podprl delo kakšnega društva. Tako bo tudi janu- arsko nadomestilo v vrednosti tisoč evrov namenil enoti Ježek varstveno- delovnega centra Saša. Po volitvah bodo tudi precejšnje spremembe na podžupanskih mestih. Podžupana Srečko Meh in Jožef Kav- tičnik sta bila n a m r eč izvoljena v državni zbor. Vendar župan Kontič na- mesto njiju ne bo imenoval dveh novih podžupanov, ampak le enega, ta ga bo tudi nadomeščal z vsemi pooblasti- li. Čeprav dokončne odločitve o tem, kdo bo novi podžupan, še ni, bo to po vsej verjetnosti Franc Žerdin. Meh in Kontič pa ostajata velenjska svetnika, podžupan tudi ostaja Srečko Korošec. FRANC KRAMER Velenjski župan Bojan Kontič se je že odločil: v prihodnje bo funkcijo župana opravljal profesionalno. "Na prvi naslednji seji občinskega sveta bom o tem obvestil svetnike in nato uredil vse potrebno za prehod na profesionalno opravljanje te funkci- je," nam je včeraj dejal Kontič. Kot je znano, je bil velenjski župan Bojan Kontič tudi p o s l a n ec d r ž a v n e ga zbora, že ob kandidaturi za župana pa se je zavezal, da na naslednjih držav- nozborskih volitvah (ki so pravkar za nami) ne bo več kandidiral. Kontič nam je tudi dejal, da je že dal vlogo za nadomestilo poslanske plače od prenehanja mandata do na- stopa profesionalne županske funkci- je. "Tega nadomestila zagotovo ne bom izkoristil v celoti, poskusil bom čim prej začeti opravljati funkcijo župana profesionalno, s tem pa bo "ugasnilo" nadomestilo. Lahko bi ga sicer izkori- Domača naloga za lokalne veljake Edino prednovoletno srečanje, ki se ga udele- žijo gospodarstveniki iz Šaleške doline in Celjske kotline hkrati, je skupaj z regionalnimi zbornicami pripravila Razvojna agen- cija savinjske regije ROZMARI PETEK "Leto ni bilo idealno. Radi bi se vam zahvalili za vsako izplačano plačo, za vsako naložbo v razvoj lokalne- ga okolja," je povabljene direktorje, župane in poslance nagovoril di- rektor Razvojne agencije savinjske regije Janez Jazbec. Prav zahvala je prvi namen srečanja, ki ga je agen- cija skupaj z velenjsko in celjsko go- spodarsko zbornico ter o b m o č no obrtno-podjetniško zbornico pripra- vila drugič. Drugo sporočilo srečanja je "buje- nje pripadnosti skupnemu prostoru savinjske regije," je nadaljeval Jazbec. "Izpostavljam, da ima regija več kot četrt milijona ljudi, izpostavljam, da zavzema dvanajst odstotkov prostora Slovenije, da imamo mnoge primer- jalne prednosti, in seveda žal opozar- jam tudi na to, da se ne znamo dovolj dobro postaviti zase. Čeprav država regij ni ustoličila kot pravne oblike s svojimi proračuni, to ne pomeni, da Namen "mešanega" prednovoletnega srečanja, ki ga je skupaj s partnerji pripravila dobri dve leti stara razvojna agencija, je bujenje pripadnosti skupnemu prostoru. (Sherpa) tista regija, ki bo to domačo nalogo naredila, ne bo imela močnejše poga- jalske pozicije. To je sporočilo tega sre- čanja - da se poslovno-bivalno okolje te regije zloži v ciljih in interesih skupaj in kot takšno nastopi do tistih, ki odločajo." Med povabljenimi je bilo tudi nekaj novoizvoljenih poslancev. Polzelski župan Ljubo Žnidar je bil tokrat še v dvojni vlogi, srečanja sta se udeležila tudi Janja Napast in Stanko Stepišnik. Tudi Stepišnik je bil tokrat še v dvojni vlogi, zastopal je podjetje Emo orodjarna, po njegovi izvolitvi za poslanca pa naj bi (tako je pred vo- litvami napovedal sam) vajeti prevzel kdo drug iz ožjega vodstvenega tima. Prvič je bilo na prednovoletnem sre- čanju opaziti tako celjske kot velenj- ske in druge direktorje, kar nakazuje, da je agencija ubrala pravo smer pove- zovanja regije. "Skupni nastop je naša domača naloga, ki jo sicer že pišemo, a jo bo hitro treba narediti do konca," je zbranim še na srce položil Jazbec in napovedal, da bo prvenstvena naloga agencije še naprej združevanje različ- nih razvojnih potencialov in moči, institucij in ljudi v regiji. Kraju dajejo ut rip Še Dremalo prepoznavni Mnogo izvirnih ročnih izdelkov za novoletno obdarovanje se lahko najde tudi v VDC Sonček v Celju VIOLETA VATOVEC EINSPIELER V tem p r e d p r a z n i č n em času ima polne roke dela tudi društvo za cere- bralno paralizo Sonček in varstveno- delovni center Sonček v Celju. Tam prodajajo lične voščilnice iz ročno izdelanega papirja in druge izdelke, primerne za novoletno obdarovanje. Center ima svoje prostore sredi mesta, na dvoriščni strani Gregorči- čeve ulice 6. a je še premalo prepo- znaven, pravi predsednik društva M a r t in L a ž e ta in dodaja: "Sedaj veliko delamo na tem, da ljudje bolje spoznajo drugačnost naših varovan- cev. V Štorah, kjer imamo dve bivalni enoti z osmimi osebami, namerava- mo postaviti znake, da bodo ljudje vedeli, da med njimi živijo naši člani. Veseli smo, da so to pobudo dali sami krajani. Naslednje leto bomo na obeh lokacijah, v Štorah in Celju, organizi- rali dneve odprtih vrat." Te dni se po vsej Sloveniji pred- stavljajo in prodajajo izdelki, ki na- stajajo v varstveno-delovnih centrih Sonček. Teh centrov je v Sloveniji že 14. "V Celju izdelujemo voščilnice iz ročno izdelanega papirja. Imamo pa široko izbiro izdelkov še iz drugih centrov. Tu so manjši glineni izdel- ki, priljubljeni so leseni magnetki pa pletene lutke," našteva namestnica vodje celjskega centra Tanja Čakš. Iz- delki se lahko kupijo v času delova- nja centra, vsak delavnik med 8. in 16. uro. "Ob sredah popoldne promo- viramo in prodajamo izdelke v Ci- tycentru Celje, ta petek bomo tudi v Planetu Tuš v Celju. Letos sodeluje- mo z zavodom Porto B. Pripravljajo razstavo o celjskih vitezih, tudi naši varovanci so pripravili sliko. Na raz- stavi, ki bo 19. decembra, bomo imeli V centru je vzdušje delovno in ustvarjalno. Papir izdeluje Branko (v ozadju), reže ga Dani, voščilnice pa izdelujeta Vilma (levo) in Klavdija. Pomagata tudi Tanja Čakš in Martin Lažeta. (Violeta Vatovec Einspieler) delavnico in prodajali naše izdelke," nam je še povedala Tanja Čakš. Imajo stalne stranke, ki kupujejo njihove iz- delke za poslovna darila, mnogi po- samezniki pa pridejo po nakup zato, da donirajo njihovi organizaciji. Brez donatorjev bi namreč težko izpeljali določene aktivnosti, s katerimi po- let že deluje društvo Sonček v Celju pestrijo vsakdan svojim varovancem. "Minulo soboto smo imeli novoletno srečanje in obdaritev oseb s cerebral- no paralizo v hotelu Žonta v Šentjur- ju. Prišlo je okoli 130 članov iz cele regije," pravi predsednik in dodaja, da gredo jutri na koncert, osrednje novoletno praznovanje pa organizira zveza društev Sonček. Ta bo v Ljublja- ni, v Šiški, kjer so zgradili novi var- stveno-delovni center. Društvo Sonček v Celju deluje že 28 let. Šteje 560 članov iz vse regije, od tega je 230 oseb s cerebralno para- lizo, ostalo so starši, skrbniki in tudi podporniki društva. V varstveno-de- lovni center prihaja dnevno od 14 do 16 ljudi. Denar, ki ga društvo dobi od dona- torjev, namenijo za terapevtsko jaha- nje, za plavanje po posebni metodi in za zdravstveno terapevtsko kolonijo. Letos bi radi organizirali še program smučanja. Njihov najpomembnej- ši donator je rotary klub, ki jim je za prihodnje leto že podaril 2000 evrov, sicer pa skrbi tudi za nabavo materi- ala, ki ga potrebujejo za delo v delav- nicah. Letos bi radi odpeljali v zdravstve- no terapevtsko kolonijo 23 otrok in pet odraslih, zato so se lotili zbiral- ne akcije plastičnih zamaškov, plo- čevink in papirja. Vse to sprejemajo kar v svojih prostorih v Gregorčičevi 6 v Celju. RADIO LET www.radiorogla.si 2 š t a j e r s k i v a l v e d n o i n p o v s o d