URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

Z razvpitim Uni servisom tudi dekan Krajnc Blagajna medicinske fakultete je bila oškodovana zaradi plačilne akrobacije Uni servisa in dekana Ivana Krajnca oziroma bivšega vodstva JASMINA CEHNAR Potem ko se je Nacionalni preis- kovalni urad neuradno zaradi sumov načrtnega izčrpavanja podjetij in ne- zakonitega poslovanja letos že za- nimal za zloglasna "uni" podjetja prejšnjega vodstva Univerze v Mari- boru (UM), iz omar padajo novi okost- njaki. Tokrat so med mediji zaokrožili dokumenti, ki nakazujejo, da so bile v sporno poslovanje sedaj insolvent- nega Uni servisa, krovnega podjetja tako imenovane univerzitetne ho- botnice, vpletene tudi članice univer- ze, konkretno medicinska fakulteta dekana Ivana Krajnca. Uni servis, ki je preko Tehnocentra in CIMRŠ v stood- stotni lasti UM, je namreč Krajncu za izdelavo projektne naloge za Uni- verzitetni športnomedicinski center leta 2009 nakazal 35.000 evrov, nato pa storitev zaračunal kar medicin- ski fakulteti, ki je imela zaradi tega plačilnega ovinka dodatne stroške. Medtem ko Krajnc trdi, da je zgolj sledil navodilom kabineta bivšega rektorja Ivana Rozmana, je novi vodja univerze Danijel Rebolj domnevno kočljive posle prijavil tožilstvu in pro- tikorupcijski komisiji, z nenavadnimi transakcijami se je že seznanil tudi upravni odbor univerze, ki od Krajn- ca zahteva podrobno poročilo. Fakulteta ob osem tisočakov J e d ro z g o d be je U n i v e r z i t e t ni športnomedicinski center v Mari- boru, ki naj bi se celovito ukvarjal z zdravstveno oskrbo športnikov na pedagoškem, preventivnem, kurativ- nem, znanstvenoraziskovalnem in rekreativnem področju. A projekt, v okviru katerega sta univerza in medi- cinska fakulteta želeli kupiti tudi mariborsko Fontano, nikoli ni zaživel, saj ni našel financerjev. Najprej ga v koncept niso vključili organizator- ji zimske univerzijade 2013, nato je julija lani izvisel še na razpisu min- istrstva za šolstvo in šport, ki je ves razpoložljivi denar namenilo ljubljan- skemu stadionu Stožice. Da je imel največ koristi iz naslova tega do danes nerealiziranega projekta prav Krajnc, pa kaže dokumentacija, ki smo jo na Večer prejeli iz anonimnega vira. Prve javnosti znane dokumenti- rane aktivnosti za projekt so se začele 23. junija 2009, ko sta dekan Krajnc in tedanji direktor Uni servisa Primož Juhart sklenila 40 tisoč evrov težko pogodbo o avtorskem delu za izde- lavo projektne naloge medicinske- ga centra. Uni servis je nato dekanu plačilo v višini 25.000 evrov nakazal že tri tedne po naročilu, drugi obrok v vrednosti 10.000 evrov pa 22. de- cembra 2009. Pet tisočakov je bilo iz istega naslova nakazanih tudi tedanji tajnici fakultete Darji Weinzerl, poleg tega je Uni servis za oba prejemnika plačal še 4354 evrov akontacije doho- dnine. Najzanimivejši manever pa se je dogodil 29. januarja 2010, ko je Uni servis "za svetovalne storitve pri koor- dinaciji in vodenju projekta univerzi- tetnega športnomedicinskega centra" račun v vrednosti 49.300 evrov izsta- vil kar Krajnčevi medicinski fakulteti. Ta ga je 1. marca 2010 tudi poravnala, plačilni ovinek preko Uni servisa pa je fakulteto zaradi davka na dodano vrednost stal 8216 evrov več, kot če bi fakulteta svetovanje dekanu in taj- nici poravnala neposredno, saj bi bila v takem primeru plačila tega davka oproščena. Pirnat: Dekan ravnal koruptno Rajko Pirnat s Pravne fakultete Uni- verze v Ljubljani je za Dnevnik že ko- mentiral, da je glede na razpoložljivo dokumentacijo mogoče govoriti o korupcijskem dejanju dekana Kra- jnca. Ta je namreč po njegovem kršil dolžno ravnanje, da skrbi za gosp- odarno porabo sredstev fakultete. Opozoril je še, da ni problematično, če dekan za potrebe svoje fakultete pripravi projekt, ki ni del njegovih delovnih obveznosti. Težava pa je, če fakulteta te naloge ne plača pregledno in neposredno po avtorski pogodbi. Po prepričanju pravnika bi morala tako Če bo Rebolj sprožil revizijo, si bosta morala dekan Ivan Krajnc in bivši rektor Ivan Rozman naliti čistega vina, a v drugačnem kontekstu, kot sta to storila ob odprtju medicinske fakultete. (Igor Napast) pogodbo tudi podpisati druga oseba, odločitev o vsem tem pa bi moral spre- jeti kateri od organov fakultete. "Vse sem delal po navodilu in z vednostjo univerze," pa je včeraj prej opisano plačilno akrobacijo komen- tiral Krajnc, ki je, zanimivo, še pred dnevi zaradi "podfinanciranja" nje- gove fakultete grozil z odcepitvijo od mariborske univerze, sedaj pa se bo moral zagovarjati pred Reboljem in upravnim odborom. Kot je dejal, je Uni servis kot koordinatorja projekta angažiral Rozmanov kabinet, za uni- verzo je projekt vodila tedanja prorek- torica za študijske zadeve Mejra Festic, sam pa je bil povabljen kot strokov- njak s področja medicine. Tako je na 90 straneh pripravil projektno nalogo in vsa izhodišča za pripravo investi- cijske dokumentacije ter za poslovni načrt. Poudaril je tudi, da ima glede aktivnosti medicinske fakultete pri športnomedicinskem centru potreb- ne sklepe vseh organov, tedanjega rek- torja ter fakultete in univerze. Težava je le v tem, da so bili vsi ti sklepi, tudi tisti, da bo fakulteta financirala pro- jekt, sprejeti po tem, ko je bila glav- nina honorarja Krajncu že izplačana. "Bili smo del sistema, tako smo poslo- vali vsi, vse je šlo preko Uni servisa. Za to nisem odgovoren jaz. Mene so samo povlekli ven izmed tisoč pogodb," je še dejal Krajnc, ki zavrača tudi vsakršno moralno odgovornost. Rebolju stvar "sumljiva" Na drugi strani Rebolj dokumenta, ki bi potrjeval Krajnčevo razlago, da je ves projekt pri Uni servisu naročila univerza, (za zdaj) nima. Nasploh priznava, da glede afere Krajnc še nimajo jasne slike in da dekana čaka veliko pojasnjevanja. "Zagoto- vo je stvar sumljiva. Želja, interes in namen je, da to stvar razčistimo in da ob morebitnih napakah ustrezno ukrepamo," je še napovedal rektor, ki se sicer, kot pravi, ne strinja z izplačevanjem honorarjev zaposlen- im na univerzi preko obvodnih pod- jetij. Prav nasprotno, po njegovem ni običajno, da bi delavci na univerzi sami sebi izplačevali honorar. "Nor- malna pot je takšna, da se za velike projekte pripravi neko izhodišče, ki se ne honorira. Ko je koncept postavljen, ga je treba predložiti senatu, ki odloča vsebinsko o tem, finančno pa nato še upravni odbor. Šele potem lahko gre stvar v neko izdelavo," je videnje rek- torja, ki še dodaja, da bodo vse po- slovne transakcije bivšega vodstva pokazale revizije. Teh za zdaj Rebolj ni sprožil. ANKETA 11 Ce že mora pokati, naj bo vsaj lepo na pogled! 11 S pirotehničnimi sredstvi večina ima izkušnje; ob zavedanju, da petarde za živali niso prijetne, imajo ob koncu leta še vedno najraje ognjemet JERNEJ DEMŠAR Tu in t am se je tudi letos že dalo slišati kak pok petarde, proti nebu so že poletele osamljene rakete. Najbolj hrupen del veselega decembra seveda šele prihaja, uporaba nekat- erih pirotehničnih sredstev bo ob siceršnji splošni prepovedi dovolje- na od 26. decembra do 2. januarja. Nad Mariborom bo s strehe nekdan- jega hotela Slavija zasijal ognjemet, že tradicionalno bo ob tem najbrž počilo nešteto majhnih paličic, nabitih s smodnikom. Prav petarde vsako leto strašijo živali in po rokah uporab- nikov puščajo številne poškodbe. Ali zagovarjajo uporabo pirotehničnih sredstev in ali se ob tem zavedajo možnosti poškodb in neprijetnosti, ki jih pokanje povzroča pri živalih, smo mimoidoče spraševali po mari- borskih ulicah. Ivana Jelen, upokojenka iz Miklavža: "V družini pirotehničnih pripomočkov ne uporabljamo in jih nikoli nismo, n i ti mlajših ni p r i t e g n i l o. Sicer kakšnih večjih pomislekov ob upor- abi nimam, kdor želi, jih v dovolje- nem času pač naj uporablja, temu se povsem najbrž niti ne bi mogli izog- niti. Tudi živali v družini nimamo, da bi ob tem trpele, tako da nekih resnih argumentov proti pokanju ob kakšnem praznovanju nimam, ver- jamem pa, da je marsikatera žival zaradi tega prestrašena in doživlja ob tem, ko ne ve, kaj se dogaja, prav posebne travme. Je pa moje stališče sicer tako, da če že mora pokati, naj poka ognjemet, ga je vsaj lepo pogle- dati." Drago Zorec, ključavničar iz Maribo- ra: "Pirotehnika mi ni všeč, nikoli je nisem uporabljal, prav tako nad njo niso navdušeni otroci in jim tega tudi ne bi dopustil. Ko so bili mlajši in še v osnovni šoli, so se morda s tem ukvarjali z vrstniki, kdo se pa ni? Tudi živali se ob pokanju najbrž ne počutijo najbolje, doma poskušamo gledati tudi na to, čeprav naša mačka na silvestro- vo ne kaže posebnih znakov stresa. Menim, da bi s sočutjem do živali morali ravnati prav vsi. Res je, da je ob zaključku starega leta kot dodat- no okrasitev mesta lepo pogledati kak ognjemet, petarde pa bi, vsaj kar se tiče mene, lahko povsem prepoveda- li, saj niso dobre za nič drugega kot za razburjanje okoliških prebivalcev in živali." Miha Medved, študent iz Starš: "Vsi vemo, da v zgodnejših letih zna biti predvsem metanje petard zabav- no, poznam pa veliko ljudi, ki jim je kakšna počila le slab meter od glave, dogajajo se tudi hujše nesreče. Jaz sem s tem prav zaradi podobnih izkušenj znancev in ob fotografijah poškodb po televiziji nehal, pa še cene se mi v zadnjem času zdijo v primerjavi s tis- timi izpred nekaj let visoke. Dobiti se jih sicer drugod kot na tržnici tako ali tako najbrž ne da, morda v Avstri- ji. Se pa tudi jaz zavedam problema z živalmi. Tudi psička, ki smo jo imeli, je v zadnjih dneh leta in tudi v maju, ko po vaseh pokajo s karbidom, vedno hodila naokrog nekoliko prestrašena, tako da smo jo morali zapreti v klet, da se pokanja ni slišalo. Vsekakor pred- vsem za živali to predstavlja problem in bi zadevo bilo smiselno omejiti, a ne vem, kako. Kar je prepovedano, po navadi še raje počnemo, torej bodo tisti, ki bodo želeli pokati, petarde nekje že dobili." Tina Veronik, ekonomistka iz Malečnika: "Ko sem bila mlajša, sem bila ne- kajkrat prisotna, ko so prijatelji metali petarde, sicer pa s podobnimi stvarmi najraje nimam izkušenj. Vsekakor je lepo pogledat kak dober ognjemet, a najboljše tako ali tako že tradiciona- lno vidimo šele prvega januarja ob večernih poročilih, ko kažejo pos- netke iz največjih svetovnih prestoln- ic. Pokanje mi sicer precej na splošno ni všeč, zato petarde v vsakem prim- eru odpadejo, prav zares ne morem ra- zumeti, zakaj drugi to počnejo in kaj je na vsem skupaj takšnega, da jih tako zelo privlači." Miha Trstenjak, osnovnošolec iz Razkrižja: "Sklepam, da je ob določenih priložnostih uporaba pirotehničnih sredstev primerna, vsekakor pa je treba v prvi vrsti poskrbeti za varnost in k vsemu skupaj pristopiti previdno. Prav tako pokanje predstavlja neprijet- nosti za okoliške živali. Sam petard ne uporabljam, sem pa precej navdušen nad raketami oziroma ognjemetom. Kje doma kupujemo pirotehniko, ne m o r em povedati, saj za vse po do- govoru poskrbi oče, skupaj z njim ob začetku novega leta tudi prižgem kakšno raketo in tako zaključim staro leto." Ivana Jelen Drago Zorec Miha Medved Tina Veronik Miha Trstenjak (Marko Vanovšek)