URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

Zdaj pride na vrsto vrtec Dobrovniški kulturni dom se je "pomladil". (Silva Eory) Nabava opreme čaka na boljše čase V okviru praznovanja občinskega praznika so sinoči v Dobrovniku pripravi- li slovesnost ob zaključku prve faze obnove tamkajšnjega kulturnega doma. Več kot trideset let staro in nikoli dokončano zgradbo je že dodobra načel zob časa. Od 365 tisoč evrov, kolikor je bila vrednost projekta, je občina od agen- cije za kmetijske trge in razvoj podeželja pridobila 256 tisoč evrov. Na objek- tu so zamenjali streho, fasado in izolacijo, nekoliko pa so dvignili tudi tla, saj so imeli doslej ob vsakem večjem nalivu poplave. V obnovljenem domu - nabava nove opreme, tudi v veliki dvorani s 340 sedeži, bo počakala na boljše čase - so v avli uredili večnamenski prostor, poleg tega pa še vinote- ko, namenjeno domačim vinogradnikom, in kuhinjo, urejeno po standardih HASAP, ter prostore za dejavnost društev. V novih prostorih Centra domače in umetnostne obrti v Veržeju so na ogled tudi več kot 100 let stare jaslice. (Miha Šoštarič) Razstavljen jaslice iz 18. stoletja Ob občinskem prazniku slavnostno odprli preno- vljeni kulturni dom SILVA EORY "Tudi majhnih občinam lahko, če imajo neko vizijo, dovolj volje, samo- iniciativnosti in energije, uspe," je na tiskovni konferenci, ki jo je pripra- vil v okviru praznovanja 13. občin- skega praznika, povedal dobrovniški župan Marjan Kardinar in priznal, da so doslej največ sredstev in energi- je vložili v izgradnjo kanalizacijskega omrežja, kar jih je tudi močno finanč- no izčrpalo, saj bodo še nekaj časa pla- čevali kredite. "V okviru projekta Dolinska kanali- zacija smo zdaj vse skupaj uspešno pri- peljali do konca. To je rezultat trdega dela vseh, nenazadnje tudi pripravlje- nosti občanov, saj je moralo vsako go- spodinjstvo prispevati dva tisoč evrov," je dejal Kardinar in razložil, da so bili v okviru Dolinske kanalizacije v občini Dobrovnik - vrednost projekta je bila 805 tisoč evrov, pri čemer je ministr- stvo za okolje in prostor prispevalo 488 tisoč evrov, 114 tisoč evrov EU, preo- stanek pa občina - zgrajeni primar- ni vodi v dolžini 7,38 kilometra, ki so priključeni na že zgrajeno čistilno na- pravo. Od 440 gospodinjstev jih je na kanalizacijsko omrežje sedaj priklju- čenih 370, nekaj se jih bo priključilo kmalu, po županovih besedah pa je okrog 20 gospodinjstev takih, pri kate- rih bodo morali stvari reševati indivi- dualno. "Nekaj takih primerov imamo v romskem naselju, imamo pa tudi sta- rejše ljudi, ki živijo sami in imajo samo eno vodovodno pipo in so brez kopal- nice. Poskušali dogovoriti za neko vmesno varianto," je poudaril Kardi- nar in pojasnil, da se odlok o obvezni priključitvi na kanalizacijsko omrežje, ki določa, da se morajo šest mesecev po končani investiciji vsi nanj priključiti, konec leta izteka. "V o b č i ni D o b r o v n ik n e k a ko vedno izzivamo sami sebe, tako da V Planinskem društvu Gornja Radgona želijo, da bi člani sprejeli naravo kot vrednoto in gorništvo kot življenjski slog NATAŠA GIDER Planinsko društvo (PD) Gornja Radgo- na bo v ponedeljek staro natanko 50 let. "Iz ustanovnega zapisnika lahko razberemo, da so želeli vključiti čim več osnovnošolskih otrok in mladine. Hoteli so ustanoviti sekcijo mladih in jim privzgajati pristen odnos do gora. Izdelali so program dela tudi za od- rasle in ohranili stike s PD Ljutomer, v katerem so delovali vse do usta- novitve," opiše začetke delovanja PD Gornja Radgona njegov današnji pred- sednik Tonček Mlinarič. Danes ima društvo blizu 350 članov (med njimi je več kot tretjina otrok) ter mladinski odsek, odsek odraslih, vodniški odsek in odsek markacistov. Tudi tisti člani, ki se več ne odpra- vljajo na planinske poti, se še vklju- čujejo v društvene aktivnosti in se udeležujejo občnih zborov, potopi- snih predavanj in filmskih projekcij ter obujajo spomine na lastna planin- ska doživetja. Program v društvu - ob letošnjem jubileju je bil še posebno pester - oblikujejo tako, da vsak najde kaj zase. "Obiskujemo različne poti, ki so speljane po ravnini, gričevnatem, hribovitem ali visokogorskem svetu. Ne gremo mimo zgodovinskih objek- tov, vzamemo si čas za spoznavanje favne in flore, pa tudi na zgodovino slovenskega gorništva ne pozabimo," tako Mlinarič. Velik problem je seveda bomo v petih letih obremenili prora- čun za približno pet milijonov evrov," je izpostavil sogovornik in dodal, da bo eden večjih naložbenih zalogajev gradnja novega vrtca kot prizidek k dvojezični osnovni šoli: "Veliko napo- rov vlagamo, da otroci v tem trenut- ku ne čutijo neustreznosti bivalnih pogojev samega vrtca. Gre za 35 let staro montažno zgradbo, ki je že po- polnoma iztrošena, tako da gre polo- vica energije v zrak," je priznal župan in napovedal, da bodo zato, ker so že dvakrat "izviseli" na razpisih šolske- ga ministrstva, poskušali zdaj denar pridobiti iz programa Razvoj regij, na katerem imajo še na razpolago 800 tisoč evrov. Projektantska vrednost oddaljenost Gornje Radgone od gora, zlasti avtobusni prevozi so postali velik strošek. "Iz različnih virov po- skušamo pridobiti določena sredstva, s katerimi sofinanciramo prevoze." Kvalitetno delovanje društva omogoča s finančno podporo tudi občina Gornja Radgona, pravi Mlinarič. V društvu želijo, da bi člani sprejeli naravo kot vrednoto in gorništvo kot življenjski slog. Posebno skrb namenja- jo programom za otroke, tem je med drugim namenjen planinski krožek na Osnovni šoli Gornja Radgona ter pla- ninska šola po smernicah Planinske zveze Slovenije (PZS). Tako otroci po- glabljajo spoznanja iz naravoslovja in družboslovja ter oblikujejo kulturen in spoštljiv odnos do narave. Velika želja mladih članov društva je, da bi tudi v Gornji Radgoni imeli kdaj umetno ple- zalno steno. Člani društva se udeležujejo različ- nih planinskih tekmovanj in taborov in jih tudi sami organizirajo. "Mentorji orientacije pravijo, da imajo otroci na progi svojo 'enajsto šolo pod mostom'," - v katero je vključena vsa oprema in ureditev okolice - za prizidek je sicer 1,1 milijona evrov. V naslednjem letu bodo v dobrovniški občini nadaljeva- li tudi s komunalno ureditvijo kmetij- sko-poslovne cone. "V javnem interesu je, da se zgradi kanalizacija s priključ- ki in nadgradi čistilna naprava, tudi vodovod, ter izvede rekonstrukcija ceste. Vrednost celotnega projekta je 849 tisoč evrov, od tega je 630 tisoč prispeval SVLR," je dejal Marjan Kar- dinar in izpostavil, da so občina, ki več energije proizvaja kot porabi: "Go- vorim o geotermalni in sončni energiji ter bioelektrarni. Predvsem pri ogre- vanju šole in vrtca bi radi izkoristili vse zelene energije." dodaja Mlinarič. Nanizali so že vrsto uspehov, med drugim so bili člani PD Gornja Radgona petkrat državni prvaki na Slovenskem planinskem ori- entacijskem tekmovanju. Dva njihova člana, Elica Koroševič in Ivan Bombek (prvi predsednik društva), sta dobitni- ka svečane listine, najvišjega priznanja PZS, mladinski odsek je dobil prizna- nje Mladina in gore, društvo pa zlati grb občine Gornja Radgona. Skrbijo za izobraževanje, izposojajo gorniško opremo in literaturo. Sodelujejo z lo- kalnimi turističnimi društvi, ostali- mi planinskimi društvi v Pomurju in se aktivno vključujejo v delo PZS. Pri društvenih aktivnostih sta seveda zelo pomembna tudi druženje in medgene- racijsko sožitje. Veliko prostovoljnega dela, od ka- terega ima korist širša skupnost, vlo- žijo nekateri posamezniki v društvu, kar ob letošnjem letu prostovoljstva Mlinarič posebej izpostavi. Zamisli je veliko, pravi, a je zaradi vsesplošnega pomanjkanja časa njihova uresničitev pogosto težka. V Veržeju so na ogled slovenske jaslice, v Banov- cih bodo pričeli postavljati jaslice na prostem, na Razkrižju bo predstava Božična noč MIHA ŠOŠTARIČ V občinah Veržej in Razkrižje tretje leto zapored del decembra in januar- ja posvetijo izvedbi projekta Božič- na Prlekija. Pred tem so vsak po svoje vabili obiskovalce na prireditve, v sklopu omenjenega projekta pa so se s skupnimi m o č mi lotili promocije prireditev, ki v Prlekijo privablja tako mlajše kot tudi starejše. Prvo letos so si za izvedbo projekta pridobili nepovra- tna sredstva, kot je ob predstavitvi le- tošnje Božične Prlekije dejal veržejski župan Slavko Petovar, pa "ne delamo projektov zaradi projektov, ampak imajo trajno vrednost. Ko neki vir sredstev presahne, ne pomeni, da pro- jekta ne peljemo naprej". Tako so tudi letos uspeli povezati tri velike dogod- ke, ki že tradicionalno zaznamujejo praznične dni. "Skupaj smo stopili zato, da oblikujemo celostni produkt, katerega skupaj promoviramo. Tako smo izdali promocijski letak v nakladi 6000 kosov in poskrbeli, da bo glas o Božični Prlekiji prišel širše od pomur- skih meja, po celotni Sloveniji. Skupno sodelovanje daje sinergijske učinke, saj imamo na vseh treh dogodkih bistve- no večje število obiskovalcev, kot smo jih imeli, preden smo pričeli skupno sodelovati," je dodal Petovar. Zavod Marianum iz Veržeja je skupaj s tamkajšnjim Centrom domače in umetnostne obrti (DUO) pripravil na ogled četrto leto zapored razsta- vo jaslic. Prejšnja tri leta je bila raz- stava, ki je izredno dobro obiskana, v prostorih Kovačičeve dvorane v tam- kajšnjem Marijanišču, letos pa so jo pripravili v novi stavbi centra DUO, nasproti Marijanišča. "Letošnja raz- stava je drugačna zaradi stoletnih jaslic, s to razstavo pa pričnemo pra- znovanje 100-letnice naše ustanove, Marijanišča v Veržeju. Kar 16 jaslic, ki so razstavljene v vitrinah, je starejših od sto let. Obiskovalci si lahko pri nas ogledajo med drugim najstarejše ohra- njene omarične jaslice iz ženskega do- minikanskega samostana Adergas. Te jaslice, ki drugače po drugih krajih v Sloveniji niso na ogled, so oblečene voščene figure iz 18. stoletja, hrani pa jih župnija Velesovo. Izpostaviti velja tudi dragocene kulisne jaslice iz 19. stoletja iz frančiškanskega samo- stana iz Novega mesta," je izpostavil dvoje razstavljenih jaslic vodja centra DUO Janez Krnc. Skupno je na razsta- vi na ogled 73 jaslic, med katerimi je 18 takšnih, ki so jih ustvarili otroci pomurskih šol in vrtec. "Tudi letos so se mladi s svojimi mentorji množično odzvali na natečaj in dokazali svojo spretnost, iznajdljivost, predvsem pa ustvarjalnost pri izdelavi jaslic iz na- ravnih materialov," je dodal Krnc. Raz- stava jaslic je v Veržeju na ogled do 9. januarja prihodnje leto, obiskovalci si jo lahko ogledajo vsak dan med 8. in 12. ter 15. in 17. uro. Od sobote, 17. decembra, se bo vas Banovci, ki je poznana predvsem po termalnem kopališču, spremenila za nekaj dni v Božično vas Banovci. Že dvanajsto leto zapored bodo krajani te vasi v občini Veržej na dvoriščih svojih stanovanjskih hiš in gospodar- skih poslopij postavili na ogled jasli- ce na prostem, katere si ob večerih, ko zasijejo ob pomoči razsvetljave unika- tno izdelane jaslice, ogleda več tisoč obiskovalcev. V sklopu projekta Bo- žična Prlekija bodo občani Razkrižja pri tamkajšnjem Ivanovem izviru že 14. leto zapored uprizorili predsta- vo Božična noč. V idiličnem narav- nem okolju bodo predstavi uprizorili v soboto, 24. decembra, in v soboto, 7. januarja. Čeprav daleč od gora, gredo radi gor Člani PD Gornja Radgona letos, ob 50-letnici, na vrhu Saulecka v Visokih Turah v Avstriji, na 3086 metrih nadmorske višine (PD Gornja Radgona) Pomoč občine mlademu invalidu Svetniki občine Puconci so na zadnji seji sklenili, da bodo 31-letnemu Alešu An- dreču iz Strukovcev, ki je po prometni nesreči leta 2000 utrpel hudo možgansko poškodbo in je posledično nepokreten ter povsem odvisen od tuje pomoči, odo- brili sredstva v višini 1000 evrov za nakup dvigala. Znesek bodo kompenzirali na račun terjatve, ki jo ima Andreč iz naslova družinskega pomočnika, taka pra- vica mu je bila priznana z odločbo Centra za socialno delo (CSD) Murska Sobota. Za družinskega pomočnika je bila po zakonu o socialnem varstvu določe- na Aleševa mama Majda Andreč, ki ji je bila priznana pravica do delnega pla- čila za izgubljen dohodek, hkrati je bilo odločeno, da invalidni osebi v času, ko ji pomoč nudi družinski pomočnik, miruje pravica do dodatka za tujo nego in pomoč. Družina se je povezala z društvom Vita, ki ima program pomoči na domu za osebe po poškodbi možganov, ki imajo urejene pogoje za življenje v domačem okolju, vendar se zaradi posledic poškodbe možganov ne zmorejo same oskrbovati. Zato prihaja dnevno k Alešu usposobljeni osebni asistent za delo s takimi osebami. Družina Andreč je po ugotovitvah CSD v hudi materi- alni stiski, stroški Aleševe oskrbe mesečno znašajo 500 evrov, oče Emil, avto- prevoznik, zaradi lastnega zdravstvenega stanja ne zmore več opravljati dobro plačanih voženj na daljše proge, doma imajo še šoloobveznega otroka. Na seji puconskega občinskega sveta (OS) so v obrazložitvi odločitve nave- dli še, da "bi se moral dodatek za tujo nego in pomoč, ki je miroval v času uve- ljavljene pravice do družinskega pomočnika, nameniti občini, ki družinskega pomočnika financira, kar pomeni tudi zmanjšanje finančne obveznosti občine". Zato je puconski OS na predlog župana Ludvika Novaka sklenil, da odobrena sredstva za nakup dvigala namenijo za poravnavo dolga občini. (bž)