URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

Rekli so ZZ Napad na državnost Dr. Rok Lampe, profesor prava, o tem, zakaj Majerjeva povolilna analiza na spletni strani Janševe SDS ni prispe- vek k svobodi govora: "Sama zadeva in njene razsežnosti so resnejše, kot je videti na prvi pogled. Stigmatiza- cija določene skupine ljudi - v tem primeru volivcev - je skrb zbujajo- ča. Zavedati se namreč moramo, da smo ena izmed redkih držav, ki ima prepoved spodbujanja k neenako- pravnosti in nestrpnosti zapisano v ustavi. Na podlagi 63. člena je pro- tiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi ne- enakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpno- sti. Zato ne gre samo za vprašanje konflikta med svobodo izražanja ter kazenskopravno definicijo so- vražnega govora. Pri tem moram izpostaviti predvsem 165. člen ka- zenskega zakonika (KZ-1), ki v 165. členu inkriminira sramotitev slo- venskega naroda ali narodnih sku- pnosti. Razsežnost je večja - gre za ustavnopravno kategorijo. Spodbu- janje k neenakopravnosti je tako neposreden napad na ustavnost in s tem državnost Republike Sloveni- je, ki na tehtnici svoboščin pretehta svobodo izražanja. Vsak državljan pa bi moral na splošno pri zasledo- vanju svojih interesov te vključiti v zastopanje cilja in duha Ustave Re- publike Slovenije." (dko) Pahor ostaja v bolnišnici Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor bo zaradi zdravlje- nja vnetja srednjega ušesa še ostal na zdravljenju v bolnišnici. V Univerzi- tetnem kliničnem centru Ljubljana namreč predvidevajo, da se bo uspe- šnost zdravljenja pokazala šele v teku tega tedna. Preiskave pri premierju so pokazale, da gre za izredno močno gnojno vnetje levega srednjega ušesa, ki se je navezalo na predhodno prehla- dno stanje. Pahor zato za zdaj ostaja v njihovi oskrbi. Predsednika vlade na- domešča minister za razvoj Mitja Ga- spari. (str, sta) VOX POPULI Zaupate rezultatom poskusov fizike drobnih delcev, ki jih znanstveniki opravljajo v Cernu? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Je prav, da je Mitja Čander napovedal odstop zaradi likvidnostnih težav EPK? 7 2 % Da 2 8 % Ne Število glasov: 301 Na ambasadah je zmagala SDS Končni neuradni rezultati predčasnih parlamentar- nih volitev potrjujejo: prva je Jankovičeva Pozitivna Slovenija pred Janševo SDS, v državni zbor gre sedem strank. Jankovič najbolj uspešen v Ljubljani, Desus in SLS najmanj VANESSA ČOKL Sedem političnih strank bo v povolil- nem parlamentu, potrjujejo pri Držav- ni volilni komisiji (DVK) zbrani končni neuradni rezultati predčasnih volitev 2011. Toliko, kot jih je v razpuščenem, poslavljajočem se državnem zboru. Le da so na račun treh novih (zmagoval- ke Pozitivne Slovenije, Liste Virant in med parlamentarne stranke vračajo- če se NSi) izpadle tri iz do zdaj žele- znega repertoarja v parlamentu: SNS, LDS, Zares. V državnem zboru po iz- rednih volitvah ostajajo zmagovalka prejšnjih volitev, SD poslavljajočega se premierja, toda s kar 20 odstotkov nižjo podporo od prejšnje, SDS, Desus in SLS. Poročilo o četrtodecembrskem glasovanju bo pred DVK ta petek, 16. decembra dobimo uradne rezultate prvih predčasnih parlamentarnih vo- litev v Sloveniji. Vrstni red strank ostaja v za zdaj končnih neuradnih rezultatih ne- spremenjen, prav tako seznam izvolje- nih 90 poslancev. Prva je Jankoviceva Pozitivna Slovenija, dobra 2 odstot- ka pred SDS. Sledijo Pahorjeva SD pa Lista Virant, Desus, SLS in NSi. Glasovi iz tujine pa po pošti iz Slovenije niso tu nič spremenili. So pa podatki, ki so jih pri DVK k rezultatom volilne ne- delje prišteli zadnje dni, zanimivi. Na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih po tujini (udeležba je bila največja v Beogradu, v Argen- tini pa nižja od običajne) je prepričlji- 7 strank gre v parlament 28,51 % VEČER 26,19 % 10,52 % 8,37 % Lista Z. J. - SDS SD Državljanska Desus SLS NSi Pozitivna lista Gregorja Radovana Slovenija Viranta Žerjava 28 26 10 8 6 6 4 poslancev poslancev poslancev poslancev poslancev poslancev poslanci št. glasov: št. glasov: št. glasov: št. glasov: št. glasov: št. glasov: št. glasov: 314.273 288.719 115.952 92.282 76.853 75.311 53.758 6,97 % 6,83 % 4,88 % Vir: DVK (neuradn i končni rezultat i volitev 2011) Spet bo sedem strank v parlamentu. Le da so zaradi treh novih izpadle tri iz železnega repertoarja vo slavila Janševa SDS. Dobili so 29,27 odstotka glasov. Prepričljivo tretja je tu Nova Slovenija z 20,45 odstotka, na drugem mestu pa z 20,60-odstotno podporo Jankoviceva Pozitivna Slove- nija. Veljavnih glasovnic je bilo 3888. Glasovnice po pošti iz tujine pokaže- jo spet drugačno sliko: slavi Pozitivna Slovenija s skoraj 27 odstotki pred SDS (19,52 odstotka) in SD (12,89). Skratka, ista prva trojka kot po preštetih gla- sovnicah doma. Oddanih veljavnih glasovnic pa je bilo tu več kot na am- basadah, 6794. Dobrih 65 odstotkov volilnih upravičencev (ali: čez milijon) je šlo 4. decembra na volišča. Največja, čez 70-odstotna, je bila volilna udeležba v obeh ljubljanskih volilnih enotah. Naj- manjša, malo pod 60 odstotkov, pa v volilni enoti Ptuj. In druga najslabša, 61,22-odstotna, v volilni enoti Maribor. Volilna karta Slovenije pokaže, da je Jankoviceva stranka največ poslanskih mandatov, 10, nabrala v Ljubljani, Jan- ševa SDS pa po štiri v volilnih enotah Celje in Novo mesto in po tri v vseh drugih volilnih enotah. Osem poslan- cev Državljanske liste Gregorja Viranta je iz vseh osmih volilnih enot, na katere državnozborske volitve razparcelirajo Slovenijo. V vsaki je Virantova stranka dobila po enega poslanca. Desus in SLS pa nobenega v Ljubljani! Štirje poslan- ski mandati Nove Slovenije so po eden iz volilnih enot Kranj, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad in Ptuj. Top 3 glasovanja na ambasadah SDS Lista Z. J. - PS NSi VEČER ] 29,27 % ] 20,60 % ] 20,45 % Vir: DVK Stara poslanca narodnosti sta tudi nova. Pri čemer je edini kandidat ita- lijanske narodne skupnosti za držav- ni zbor zmagal tako rekoč že pred volitvami, 4. decembra pa to svojo ab- solutno zmago le še potrdil. Od 1008 veljavnih glasovnic jih je bilo 1008 za Roberta Battellija. Na drugem koncu Slovenije je Laszlo Goncz konku- renco imel, a je protikandidata pre- pričljivo porazil, za novega starega predstavnika madžarske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu je glasovalo 68,54 odstotka volilnih upravičencev. Jankoviceva izbira Odločitev o tem, ali bo novo koalicijo vodil Zoran Jankovič, je odvisna od Državljanske liste Gregorja Viranta in od SD. Prvi so včeraj sprejeli programska izhodišča, drugi bodo odločitev o nadaljevanju pogajanj sprejeli jutri mi pa lahko tehtamo program." Vztra- jajo pa, da v vladi ne sme vseh odloči- tev sprejemati samo predsednik vlade, ministri pa ne smejo biti samo izvajal- ci teh odločitev. Med strankama je, poleg program- skih izhodišč, razlika tudi v kadro- vskih željah. Virant je tako prejšnji teden izpostavil, da zaradi postopkov proti Jankovicu Pozitivna Slovenija ne sme voditi notranjega, pravosodnega in finančnega ministrstva. Ravno sle- dnjemu se bo Jankovic zelo težko od- povedal. Virant pravi, da ne vztrajajo pri imenu iz njihove stranke, čeprav imajo predloge, ampak so pripravlje- ni podpreti tudi neodvisnega kandi- data, čeprav bi ga predlagal Jankovic. Kljub temu si Virant bolj kot Desus želi v koaliciji videti SLS. "Ta zmerni troj- ček, SD, Lista Virant in SLS, bi lahko bil protiutež zelo močnemu in avtori- tarnemu predsedniku vlade," je včeraj dejal Virant. Se je pa ta stranka, po naših informacijah, prej pripravljena priključiti koaliciji, ki bi jo vodil Jan- kovic kot pa taki, ki bi jo vodil Janša. Prav o tej možnosti so se včeraj pogovarjali tudi na glavnem odboru SLS. Predsednik te stranke Radovan Žerjav je sicer že prejšnji teden po seji izvršilnega odbora dejal, da za vstop v koalicijo praktično ni možnosti. Del stranke namreč vstopu ostro naspro- SAMO TRTNIK Najverjetnejšemu mandatarju Zoranu Jankoviču pri sestavljanju koalicije za zdaj ostajajo samo trije potencialni partnerji: SD, Državljanska lista Gre- gorj'a Viranta in Desus. V NSi so so- delovanje zavrnili, v SLS del stranke temu odločno nasprotuje, sodelova- nje z SDS pa je malo verjetno, saj se predsednika ne moreta niti dogovori- ti o kraju sestanka. S koalicijo Pozitiv- na Slovenija, SD, Lista Virant in Desus bi Jankovic v parlamentu imel 52 po- slanskih glasov podpore, kar sta dva glasova več kot Borut Pahor na začet- ku mandata. Vsaka zavrnitev teh treh strank pa bi Jankovicu zelo onemogo- čila sestavo koalicije. V Virantovi stranki posebnih na- sprotovanj proti vstopom ni, v ospred- je samo postavljajo program koalicije. Tako je eden od podpornikov Rado Pezdir že zahteval, da od volilnega programa ne smejo odstopiti. Zato je včeraj svet stranke razpravljal o po- gajalskih izhodiščih. "Pričakujemo poglobljena pogajanja o posameznih področjih," je včeraj dejal Virant in poudaril, da so v stranki enotni. "Naš privilegij in hkrati tudi dolžnost je, da smo načelni," še opozarja in nadaljuje: "Nekatere stranke so naprej odločene, da gredo v koalicijo, ene, da ne gredo, Gregor Virant si bolj kot Desus želi v koaliciji videti SLS. (Tit Košir) tuje, med temi sta tudi mariborski in celjski župan Franc Kangler in Boj'an Šrot. Kljub temu pa bi, po nekaterih neuradnih informacijah, del stranke Virantov predlog podprl. Se bodo pa danes konkretna po- gajanja nadaljevala med ekipo Pozi- tivne Slovenije in SD. Glede na potek teh pa bo jutri predsedstvo odločalo, ali se pogajanja sploh splača nadalje- vati. Eden večjih skeptikov vstopa stranke v koalicijo je prav Pahor. Če bi se stranka odločila za vstop v koalici- jo, verjetno Pahor na spomladanskem kongresu stranke ne bo več kandidi- ral za predsednika. Podpredsednik SD Miran Potrč je sicer že v intervjuju za STA dejal, da je predsedniško mesto Pahorja v stranki precej odvisno od njegovega stališča glede sodelovanja v koaliciji. Končno odločitev o vstopu stranke v koalicijo bo sicer sprejela konferenca. Ker pa naj bi ta bila šele po novoletnih praznikih, je časa za po- gajanja skoraj mesec dni. Nasprotno v Desus večjega naspro- tovanja vstopu v koalicijo ni čutiti. Se- kretar stranke Ljubo Jasnič je prejšnji teden celo dejal, da so s Pozitivno Slo- venijo zelo zbližali stališča tudi o po- kojninski reformi. Če je bilo tu čutiti, da je Desus z eno nogo že v koaliciji, pa bi ob morebitni zavrnitvi katere od ostalih dveh strank cena te stran- ke dodatno narasla, kar bi predsednik stranke Karl Erj'avec verjetno izkori- stil. Za razliko od ostalih omenjenih strank si te stranke sicer v koaliciji ne želi noben koalicijski partner. Bolj kot prava rešitev bi bil to izhod v sili.