URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

Veleposlaniki in žene diplomatke gredo v tujino Ženi veleposlanikov v Italiji in pri zvezi Nato Iztoka Mirošiča in Andreja Benedejčiča sta dobili službi v istih mestih, a ne na istih diplomatskih predstavništvih. Sporno? Nepotizem? MZZ: Vse je po predpisih, o napotitvah zakoncev v tujino obstajajo celo posebne smernice ALEŠ KOCJAN MATIJA STEPIŠNIK Nekateri slovenski diplomati imajo žene, ki so prav tako zaposlene na mi- nistrstvu za zunanje zadeve. In so di- plomatke. Takšen primer sta denimo aktualni slovenski veleposlanik v Ita- liji Iztok Mirošič in veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič. Tudi njuni ženi Tina Kokalj in Minca Be- nedejčič sta dobili diplomatski službi v Rimu in Bruslju, potem ko sta bila tja službeno napotena partnerja. A nista pristali na istih diplomatsko-konzu- larnih predstavništvih. Minca Bene- dejčič dela pri stalnem predstavništvu Slovenije pri EU, Tina Kokalj pa kot po- oblaščena ministrica pri predstavni- štvu v Vatikanu. Pred Benedejčičem je slovensko diplomatsko posadko pri Natu vodil Božo Cerar. In tudi njegova žena Mar- tina Skok je bila istočasno v belgijski prestolnici zaposlena kot slovenska di- plomatka. Veleposlaniki lahko na delo v tujino s seboj kakopak vzamejo tudi družine. Ampak ali je sporno, da nji- hove žene dobijo diplomatske službe v istem mestu, za kar morajo sicer kan- didirati na razpisih, kjer naj bi veljalo načelo enakopravne obravnave zapo- slenih? Govorimo vsaj o neprimernem nepotizmu na MZZ? Mož ne sme biti nadrejeni ženi ali obratno Na ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da je vse po pravilih in ni nič spornega. Med diplomati na sloven- skem zunanjem ministrstvu (tako kot tudi v drugih diplomacijah) je, kot pra- vijo, kar nekaj zakonskih parov, ki se lahko enakopravno prijavljajo na no- Diplomacija je dolgo veljala za pretežno moško domeno. Zdaj denimo eno najmoč- nejših diplomacij na svetu, ameriško, vodi ženska - Hillary Clinton. Tudi zunanja ministrica EU je dama - Catherine Ashton. Slovenija šefinje diplomacije še ni imela. (Boris Vugrinec) tranje razpise za zasedbo diplomat- skih delovnih mest v tujini. "Omenjeni soprogi veleposlanikov sta karierni diplomatki, ki sta bili pri izbiri ena- kopravno obravnavani in sta izpolnje- vali vse potrebne pogoje za napotitev v tujino, pri čemer nista zaposleni na istih diplomatsko-konzularnih pred- stavništvih, ki ju vodita soproga," pra- vijo. MZZ je tudi sprejel posebne smer- nice za razporejanje zakoncev v slo- venska predstavništva v tujini, ki so bile sprejete na kadrovski komisiji MZZ 21. decembra 2006, ko je bil šef diplomacije Dimitrij Rupel. Te med drugim določajo, da se "zakonci v di- plomatskem nazivu razporedijo v isto sprejemno državo, če gre za razporedi- tev v različna predstavništva v istem kraju v sprejemni državi, v kateri je več predstavništev. Zakonci se lahko v diplomatskem nazivu razporedi- jo v isto predstavništvo, v katerem je najmanj pet diplomatskih delovnih mest, pod pogojem, da med zakonce- ma ni neposrednega razmerja nadreje- ni - podrejeni. V istem predstavništvu ne moreta hkrati kot diplomata opra- vljati dela zakonca, če je eden od njiju vodja predstavništva." Ministrstvo ob tem poudarja, da zakonski stan ni in ne more biti razlog, da so diplomati omejeni v svojih možnostih za zased- bo katerega koli diplomatskega delov- nega mesta, za katerega izpolnjujejo vse predpisane pogoje. Ministrstvo za govorice in zakulisne igre A seveda na ministrstvu, kot je MZZ, kjer je sploh veliko zakulisnih iger, sporov različnih struj in mnogih in- teresov, tudi intrig, ob takih dogod- kih zmeraj završi. In v primeru, ko so na razpisih za delo v istih evrop- skih prestolnicah ali mestih izbrane soproge diplomatov, je to še poseb- no izrazito in gre v obtok veliko go- voric. Kot se sliši iz diplomatskih krogov, v takih primerih po hodni- kih že vnaprej kroži informacija, da je "določeno mesto že vnaprej oddano oziroma rezervirano", zato nekateri trdijo, da so kršena načela enakoprav- nosti obravnave zaposlenih. Tako je bilo, govorijo naši viri, tudi v prime- ru Benedejčiča in Mirošiča ter njunih partneric, ker veljata omenjena za di- plomata blizu ministru Samuelu Žbo- garju. A enako velja za Cerarja, ki je bil človek iz Ruplovega kroga. Obsta- jajo pa tudi diplomatske mreže, kjer je zaposlovanje partneric ali partner- jev, če opravljajo diplomatski poklic, v istem mestu zaželeno, saj se tako nižajo stroški državne administracije v tujini. Velika Britanija je imela tako zakonski par, ki je deloval na diplo- matsko-konzularnih predstavništvih na Dunaju in v Bratislavi, mestih, ki sta oddaljeni le dobrih 60 kilome- trov. Tako se ob družinski dimenzi- ji zgodbe znižajo še stroški denimo nastanitve diplomatskega osebja, so utemeljevali. Sicer pa "informacije" o rezervacijah za določena diplomat- ska mesta, četudi je formalno obja- vljen razpis, ne veljajo le za primer, ko gredo v tujino "partnerske naveze", pač pa tudi sicer. Kadrovanje na MZZ je velikokrat pospremljeno z očitki o političnih in osebnih zvezah, ki da so v ozadju odločitev. Znanstveniki bližje božjemu delcu Včeraj so iz Cerna sporočili, da so znanstve- niki s pomočjo velikega hadronskega trkalnika zaznali prisotnost Higgsovega bozona, ki je manjkajoči člen v fiziki osnovnih delcev Higgsov bozon je nosilec Higgsovega polja, ki prežema vse vesolje. Za zdaj je delec le hipotetičen, njegovo odkritje pa bi pojasnilo, zakaj imajo ostali delci v vesolju maso. Poglavitna naloga tr- kalnika v Švici ob postavitvi je bila odkritje Higgsovega bozona in ugo- tovitev njegove mase. Znanstveniki so tokrat imeli na voljo več poskusov in analiz kot letos poleti in dva posku- sa sta pokazala verjetnost, da ta delec resnično obstaja. Dala sta podobne re- zultate o njegovi masi, a znanstveniki svarijo, da je o odkritju in potrditvi še prehitro govoriti. Treba je počakati še na več dokazov. Kot so sporočili, lahko govorimo o napredku, obstoja oziroma neobstoja Higgsovega bozona pa še ne moremo potrditi. Če tak bozon obstaja, ima naj- verjetneje maso med 116 in 130 giga- elektronvolti (GeV) po Atlas poskusu ali 115-127 GeV po poskusu CMS. "Če obstajajo, imajo zelo kratko življenj- sko dobo, razpadejo lahko na različne načine. Prehitro je reči, da sta Atlas ali CMS odkrila Higgsov bozon, ampak ti novi rezultati vzbujajo veliko zanima- nja za ta delec," sporočajo iz Švice. Raz- iskave na tem področju bodo potekale še naprej, vendar ni mogoče pričako- vati, da bo naslednje leto popolnoma jasno, ali tak delec obstaja. Potrebnih bo še več podatkov. Ideja o bozonu, ki ga predvide- va standardni model kvantne fizike, pa ni nova, v znanost jo je v šestde- setih vpeljal škotski fizik Higgis. S standardnim modelom fiziki opisu- jejo obnašanja osnovnih delcev in sil, ki delujejo med njimi. Opisuje nava- dno materijo, iz katere smo tudi mi in vse, kar je vidno v vesolju. Stan- dardni model pa ne opisuje 96 odstot- kov vesolja, ki je nevidno. Eden izmed glavnih ciljev poskusov v Cernu je, da bi šli čez ta standardni model in Higgsov bozon je lahko ključ do teh vrat. Vsekakor bi potrditev njegovega obstoja odprla popolnoma nova vrata v fiziki. (kat) ODMEV Dirka KATARINA TRSTENJAK Pred stotimi leti se je na južnem polu odvijala dirka med odpravami, ki so želele prve osvojiti južni tečaj. Podajale so se na neznano, mrzlo celino, s katere je vsaka predhodna odprava prinesla novo znanje in izkušnje. Točno na današnji dan je pol dosegel norveški raziskovalec Roald Amundsen in prvi zapičil zastavo. Dober mesec kasneje je britansko pristavil Robert Scott, čigar odprava ni doživela povratka. Danes smo priča podobni dirki, le da svet tekmuje s podnebnimi spremem- bami, ki so polne neznank. V prvi resen boj se je podal leta 1997 s kjotskim protokolom, doslej zadnja etapa pa je bila v nedeljo, ko je postalo jasno, da durbanski "dogovor o dogovoru" ne postavlja visokih ciljev. Več kot 750 delegatov Združenih narodov in predstavnikov 194 držav (slovenska delegacija je štela sedem članov) je ambicije po hitrem in učinkovitem ukre- panju pustilo doma. Že zavoljo tega, ker konferenco ocenjujejo z rekordnim ogljičnim odtisom (za organizacijo, prevoze se je porabilo največ energije doslej), so v "podaljških" morali priti do rezultata. A namesto afriškega sonca so domov prinesli hladen dež in meglo. Za pričetek veljavnosti novega sporazuma so si odmerili kar dobrih osem let, za pogajanja pa tri. Ob tem pa svetovne emisije iz leta v leto naraščajo. Ohlapna v dogovoru je obljuba o pravni zavezanosti držav. In Ameriki tudi tokrat ne gre zaupati. Kakor hitro bi od sporazuma odstopila ena država, bodo sledile tudi druge, kar dokazuje odstop Kanade od nadaljevanja kjota. Če ga ne izpolnjujejo ZDA, vključeni nista Kitajska in Indija, ga tudi mi ne bomo, se med vrsticami sliši njihovo pojasnilo. Zadaj tičijo zaloge nafte. Bolj pomembna od dirke z naravo je za države (in korporacije, ki stojijo v ozadju) dirka za kapitalski in gospodarski prestol, kjer veljajo druga pravila in tempo. Nekatere gospodarske velesile so si z dogovorom nabrale veliko prednost v časovnici, na vlaku pa lahko kadarkoli potegnejo varnostno zavoro in izstopijo. Male otoške državice pa se že vsakodnevno soočajo s posledicami podnebnih sprememb. Morje požira kopno, pitne vode ni, vse več je neurij. A njihov krik po hitrih ukrepih je kot krik žejnega v puščavi. Dirka s klimatskimi spremembami je v marsičem podobna osvajanju Antarktike. Vsako leto dobimo nova spoznanja in dokaze, a zdi se, da sirene ne slišimo. Vprašanje je le, ali bomo končali kot Amundsen ali pa nas bo kot Scotta presenetila narava. Le da tokrat ne bo kriva nevednost, temveč nečimrnost. GLOSA MIRKO LORENCI V SDS so bili včeraj v najožjem štabu kar malce poklapani. (Uspelo nam je dobiti zvočni posnetek z njihovega sestanka, vendar s popačenimi glasovi, tako da sodelujočih nismo mogli identificirati.) "Pa tako dobro je bilo zamišljeno to z Majerjevim pismom," je dejal eden od prvih, ki se je po dolgi tišini prijavil k besedi. "Ampak mogoče smo Slovence malo podcenje- vali, ko smo trdili, da je Jankovic dobil volitve samo zaradi 'jugovicev', ki so po osamosvojitvi dobili državljanstvo. Saj pa je jasno, da bi po tej logiki morala dobiti največ glasov Kresalčka," je bilo slišati. Potem pa: "Pa tudi to je logično, da vsi s samo kapljico hrvaške krvi v sebi niso glasovali za Zokija, ampak najbrž zaradi arbitražnega sporazuma za Pahorja, in da po poreklu Bošnjaki niso mogli obkrožiti Srba Jankovica, če so količkaj normalni. Srbi so jih med vojno klali, pa še njihovi rojaki niso dobili plačanega dela v Stožicah. Tisto naše plesanje kola takoj po volitvah najbrž tudi ni bilo najbolj posrečeno. V šoku smo pozabili na poraz in smo se še naprej držali zmagovalnega scenarija, po katerem smo ponujali roko sodelovanja vsem." Nekaj časa so govorili in vpili vse povprek, nato pa se umirili. Spet je bilo mogoče razločiti povedano: "Najbolj pametno bo, če damo na spletno stran, da smo Majerja izključili iz stranke in da smo njegovo pismo objavili zgolj zaradi svojega neomajnega podporništva pravi demokraciji, tako za Tomaža kot Zorana ali Danila, pri tem pa omenimo, da so nas po telefonu ponovno pohvalili mnogi evropski politiki z Merklovo in Orbanom na čelu. Ja, in da še naprej povsem podpiramo strankino vodstvo." Po vzklikanju "Janez, Janez" je bilo slišati: "Toda tudi če smo tokrat napravili drobno napako, bomo iz nje potegnili poduk, da bomo še močnejši. Pomembna stvar je, da zdaj dokončno vemo, koga se je treba bati. To so ljudje v trenirkah in z na roko napisanimi številkami, ki ne znajo dobro slovensko in se držijo vsaj po trije skupaj. Njihovo vprašanje moramo enkrat dokončno rešiti. Potem so tu takšni v trenirkah, ki pa znajo sloven- sko. Posnetke s Prešernovega trga bo treba še dopolniti, kaj z njimi, bomo odločili kasneje. Zdaj je trenutek, ko moramo za nekaj časa umolkniti." Po tišini se je še slišalo: "Morda bomo morali molčati dolgo. Ampak če ne prej, se bo na majhnem, svobodnem koščku naše domovine čez dvajset let pojavil kak zaskrbljeni davkoplačevalec z do zob oboroženimi tovariši in rekel: 'Danes razglašam Drugo republiko, ponovno samostojno državo Slovenijo.'" DOPISNIŠTVA: TRŽENJE: Ljubljana, Cankarjeva 1, Oglasno trženje telefon 01/2415 600 telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370 Celje, Razlagova13 a, oglasi@vecer.com Mali oglasi 03/425 36 48 (46) telefon 02/23 53331, 02/23 53 357 Ptuj, Osojnikova 9, Naročniški oddelek 02/749 21 71 (74) telefon 02/23 53321 (355), telefaks 02/23 53 365 MurskaSobota, Slovenska 25, narocnina@vecer.com 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, Celje, Razlagova13 a, dopisništvo 02/84310 03 naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Elizabeta PLANINŠIČ: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 MurskaSobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 36.950 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka je1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za december 2011 znaša 30,12 EUR, za upokojence in študente 26,95 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakona o davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.