URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

Pred sodiščem v Kijevu se je včeraj zbralo okoli 1500 privržencev Timošenkove. (Reuters) Evropski komisar Fule obiskal Timošenkovo Evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Štefan Fule je v ponedeljek v kijevskem zaporu obiskal nekdanjo ukrajinsko premierko Julijo Timošenko, ki prestaja sedemletno zaporno kazen zaradi zlorabe pooblastil. Fule je Timo- šenkovi izrekel podporo EU in napovedal, da bodo pozorno spremljali pritož- beni postopek. Odvetniki Timošenkove so namreč prav včeraj na kijevskem sodišču uradno vložili pritožbo na njeno obsodbo in Fule je dejal, da bo EU pozorno spremljala proces proti Timošenkovi, predvsem s stališča zagotavlja- nja pravice do poštenega sojenja. Fule se je včeraj sestal še z ukrajinskim pred- sednikom Viktorjem Janukovičem in mu posredoval zaskrbljenost EU glede primera Timošenkove. Kot je ocenil, se je v Ukrajini v zadnjem času zgodila "selektivna pravica". Obsodba Timošenkove je v EU naletela na ostro kritiko, ker naj bi šlo prav- zaprav za politično maščevanje. Obsojena je bila, ker je po ugotovitvah sodišča leta 2009 kot premierka s podpisom pogodbe z Rusijo za dobavo plina državo oškodovala za več milijonov dolarjev. S tem naj bi zlorabila pooblastila. Sodi- šče jo je obsodilo, čeprav pri podpisu omenjene pogodbe pravzaprav ni imela izbire, če je hotela še naprej zagotavljati ruski plin za ukrajinske odjemalce. Kot trdi tudi Timošenkova, voditeljica demokratične oranžne revolucije leta 2004, je bila obsojena zaradi nasprotovanja Janukoviču. (zur) Medvedjev sklical ustanovno sejo dume Po nedavnih parlamentarnih volitvah je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev včeraj - kljub glasnim protestom zaradi domnevnih volilnih prevar v korist vladajoče Enotne Rusije - sklical ustanovno sejo novega sklica parlamenta. Kot je sporočil vodjem štirih poslanskih skupin, bo ustanovna seja 21. decembra. "Danes podpisujem odlok za prvo sejo dume, ki bo 21. decembra," je Medvedjev povedal na posebnem srečanju z vodji štirih poslanskih skupin. Kot je še dejal, "z volilnimi izidi nikakor niso vsi zadovoljni ... a temu je vedno tako". Predsednik je obenem predstavil načrte za svoj letošnji nagovor narodu, ki bo 22. decembra. Dva dni kasneje bo v Moskvi predvidoma potekal množični opozicijski protest, na katerem že drugič v dveh tednih pričakujejo kakih 50.000 ljudi. Medvedjev je v nedeljo - dan po najbolj množičnih protestih v Rusiji od raz- pada Sovjetske zveze - na svoji strani na socialnem omrežju Facebook zapisal, da se sicer ne strinja z izjavami protestnikov, a da bodo domnevne nepravilno- sti in poneverbe volilnih izidov preiskali. Na včerajšnjem sestanku je v zvezi s tem povedal, da preiskava poteka in da je bilo vloženih 117 pritožb. "Volilne komisije in sodišča bodo vse pritožbe in tožbe sedaj skrbno preučili. Kjer bodo odkrite dejanske kršitve, bodo morali ukrepati," je zatrdil. A kot kaže, s kon- stituiranjem novega sklica parlamenta na izsledke preiskave ne bo čakal. (sta) Želijo spomenik maršalu Titu Črnogorski komunisti so naslovili odprto pismo na Vojsko Črne gore z zahtevo, da se postavi spomenik pokojnemu predsedniku bivše Jugoslavije Josipu Brozu Titu (1892-1980). Ratko Djukic, član Zveze komunistov Črne gore, pravi, da če so lahko spomenike dobili celo manj zaslužni ali znani liki naše bivše skupne preteklosti, bi si to upravičeno zaslužil tudi Tito. Poskrbeti za to naj bi bila člo- veška in moralna dolžnost Črne gore. Djukic je dodal, da v Črni gori ni nobe- nega Titovega spomenika, ker so po razpadu bivše SFRJ vse uničili. Črnogorsko prestolnico Titograd so na začetku 90. let preimenovali v Podgorico, po Titu pa je v Črni gori zdaj poimenovan le bulvar kot sestavni del mini obvoznice skozi naselje Stari Aerodrom. (nek) Na predsedniške volitve tudi de Villepin Za položaj francoskega predsednika se bo na volitvah prihodnje leto potegoval tudi nekdanji premier in zunanji minister Dominique de Villepin. De Villepin, ki je dolgo časa veljal za tekmeca sedanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja v stranki Unija za ljudsko gibanje (UMP), je kandidaturo napovedal v televizij- skem intervjuju v nedeljo. V pogovoru je dejal, da ga skrbi, ko vidi, kako Fran- cijo ponižujejo mednarodni finančni trgi in ji vsiljujejo vedno nove varčevalne ukrepe. "Zaupam v sposobnost Francozov, da presodijo, kaj je v javnem interesu in do katere točke je, bolj kot kdaj koli prej, nujna narodna enotnost," je poudaril de Villepin, ki ga mednarodna javnost pozna predvsem po odločnem nasproto- vanju ameriškemu posredovanju v Iraku leta 2003. S sedanjim predsednikom Sarkozyjem, s katerim izhajata iz iste stranke, sta ostra tekmeca. Sarkozy ga je pred volitvami pred petimi leti obtožil umazane kampanje, vendar ga je sodi- šče letos obtožb oprostilo. 58-letni de Villepin, ki velja za zelo uglajenega in je tudi avtor več pesniških zbirk, je lani izstopil iz UMP ter ustanovil svojo stran- ko. "Deset let Sarkozyjeve vladavine bi bilo preveč," je v intervjuju še dejal nek- danji premier in sedanjega predsednika obtožil, da je opustil francoske interese. De Villepin naj bi na volitvah Sarkozyju odvzel nekaj glasov, vendar je po raziskavah javnega mnenja njegova podpora v javnosti trenutno precej nizka. Po eni od raziskav naj bi zanj glasoval le odstotek volivcev, kljub temu pa so iz Sarkozyjeve stranke že prišli pozivi, naj se kandidaturi odpove. (sta) Klin v britanski koaliciji Britansko stališče do Evrope ni prva čer, na katero je v minulih 17 mesecih naletela koalicijska vlada konserva- tivcev in liberalnih demokratov, vendar pa je daleč najbolj rušilna JOŽEPLESNAR Britanska vladna koalicija je v krizi. To je bilo zgovorno videti na pone- deljkovem zasedanju spodnje zbornice britanskega parlamenta, ko so liberal- no-demokratski člani koalicijske vlade kot lipovi bogovi negibno spremljali pojasnjevanje šefa konservativcev in premiera Davida Camerona, čemu je blokiral vseevropski sporazum, s ka- terim bi države evrskega območja uvedle enotno fiskalno politiko. Vo- ditelj liberalnih demokratov Nick Clegg, ki ima v vladi položaj name- stnika premiera, je Cameronov govor bojkotiral in sploh ni prišel v dvorano. Dan poprej je Clegg celo ostro kritizi- ral Camerona, češ da je s svojim pet- kovim nastopom na evropskem vrhu spravil Veliko Britanijo v nevarnost, da bo povsem osamljena in potisnjena na rob dogajanj. Stvari bi bile povsem drugačne, če bi on držal vajeti v rokah, je dejal v pogovoru za BBC in poudaril, da se bo zdaj na vso moč boril za to, da bo Velika Britanija ostala vplivna sila znotraj Evropske unije in proti neka- terim vplivnim konservativcem, ki jo želijo ločiti od Evrope. Nastal je vtis, da je nevzdržna ko- alicija dveh strank, v kateri konserva- tivci govorijo, da z obračanjem hrbta Evropi branijo britanske interese, libe- ralni demokrati pa nasprotno menijo, da jim škodijo. Kot je dejal nekdanji ugledni politik lord David Owen, ki je vodil socialne demokrate, preden so Nick Clegg in David Cameron sta vse bolj vsaksebi. (Reuters) se združili z liberalci v skupno stran- ko, "je premier Cameron brezobzirno pahnil Clegga v slepo ulico, ki bi ute- gnila razklati koalicijo". Opozicijski laburisti so skušali koalicijski razkol celo podkrepiti s ponudbo liberal- nim demokratom, naj se jim pridruži- jo, da bi dosegli boljšo prihodnost za Veliko Britanijo. Toda v zadnjih dveh dneh, po nekaj pogovorih med Came- ronom in Cleggom "iz oči v oči" in po včerajšnjem zasedanju kabineta, se je najhujša žolčnost unesla. Iz vodstva liberalnih demokratov so dali vedeti, da kljub nezadovoljstvu zaradi Came- ronovega nasprotovanja spremembi evropske pogodbe ne mislijo zapusti- ti koalicije. "Koalicija ni ogrožena, saj je bila oblikovana zato, da bi se spo- padla z velikanskimi gospodarskimi problemi," je poudaril glavni sekretar finančnega ministrstva, liberalni de- mokrat Danny Alexander. "To ostaja njena glavna naloga, ki jo bo uresni- čevala skozi ves mandat do leta 2015, ko bodo splošne volitve." Če koalicija ni ogrožena, pa je med- sebojno zaupanje konservativcev in liberalnih demokratov na psu. Niti Clegg niti vodilni člani njegove stranke sicer nočejo zaostrovati razmer, čeprav so zdaj sami pri sebi trdno prepričani, da David Cameron še zdaleč ni nosilec sodobnega liberalnega konservatizma, za kakršnega se je prikazoval, temveč zagovornik interesov konservativnega krila evroskeptikov, ki jih bolj skrbijo Evropa in varovanje bank kot vsakda- nja vprašanja, s katerimi se soočajo vo- livci. David Cameron je po drugi strani zaskrbljen glede rušilnih silnic, ki jih je njegov pristop do Evrope spravil na površje in v dobršnjem delu konserva- tivne stranke oživil idejo za razpis re- ferenduma o članstvu v EU. Tudi zanj bi bil morebitni razpad koalicije prej katastrofa kot ne. Če ne upošteva sta- lišč svojih proevropskih partnerjev v vladi, pa je morda bolj odprt do svaril nekaterih uglednih konservativcev ter vodilnih gospodarstvenikov, ki opozarjajo, da negotovost glede polo- žaja Britanije v EU ogroža britanska delovna mesta. Trenutno se Cameron glede Evrope s Cleggom strinja v tem, da je članstvo v EU življenjskega naci- onalnega interesa za Veliko Britanijo. Vprašanje pa je, ali bo prisluhnil njego- vemu pozivu, da mora zdaj vlada čim prej storiti ustrezne korake, da bi po- pravila porušene mostove s 26-imi čla- nicami Evropske unije. Nadzor meja mora ostati nacionaln pristojnost Pristojnosti odločanja o uvedbi začasnih kontrol na notranjih mejah v schengenskem območju ne gre prenesti na evrop- sko komisijo, meni velika večina članic EU DARJA KOCBEK BRUSELJ (OD NAŠE DOPISNICE) Večina članic EU nasprotuje predlo- gu evropske komisije, da bi v priho- dnje ta odločala o začasni in izredni uvedbi nadzora na notranjih mejah schengenskega območja, je po včeraj- šnji razpravi na zasedanju v Bruslju dejal slovenski minister za notranje zadeve Aleš Zalar. Ni jih prepričal ar- gument evropske komisarke za notra- nje zadeve Cecilie Malmstrom, da bi prenos te pristojnosti na evropsko ko- misijo zagotovil preprečitev bodočih zlorab. Komisija je spremembe predla- gala predvsem na podlagi izkušenj iz spora med Italijo in Francijo zaradi be- guncev iz Tunizije. Italija se je namreč odločila tem ljudem izdati začasne do- volilnice, s katerimi so lahko potova- li po schengenskem območju, ker je vedela, da je večina namenjena k so- rodnikom in prijateljem v Francijo. Francozi so jih na mejnih železniških postajah premeščali nazaj na vlake za Italijo. Argument ministrov je bil, da komisija pri tem početju ni odkrila nobene kršitve. Druga izkušnja, ki je vplivala na pripravo predloga evrop- ske komisije, je odločitev prejšnje danske vlade, ki je potrebovala pod- poro desničarske ljudske stranke, za uvedbo kontrol svojih meja z Nemči- jo in Švedsko. Morebitni nadzor nad notranjimi mejami žele države EU ohraniti v svoji pristojnosti. (Igor Napast) Aleš Zalar je v razpravi povedal, da gre za očiten zastoj, in ker velika večina članic predlogu evropske ko- misije nasprotuje, naj Danska, ki bo v prvi polovici leta 2012 predsedovala svetu EU, najprej preuči pravno podla- go. Ali uporabiti 70. člen, ki pristojnost uvedbe začasnih kontrol prepušča dr- žavam članicam, ali 77. člen, na podlagi katerega bi ta del suverenosti prenesle na evropsko komisijo. Nesmiselno je namreč iskati rešitev, dokler ni jasno, katera je prava pravna podlaga, je po- vedal slovenski minister. Norveški dr- žavni sekretar (ta država je članica schengenskega območja, ne pa tudi EU) pa je razložil, da Norveška po napadu in streljanju letos poleti ne bi mogla takoj zapreti meja, če bi morala za dovolje- nje prositi evropsko komisijo, saj ta ne bi mogla odločitve sprejeti dovolj hitro. Predlog, da bi to pristojnost vendarle prenesli na evropsko komisijo, najbolj odločno podpira Luksemburg. Ministri za notranje zadeve so se dogovorili o pogojih za začasno uki- nitev režima za potovanje državljanov nečlanic EU v schengensko območje brez vizumov. Ta dogovor bo osnova za pogajanja z evropskim parlamen- tom, ki o tem soodloča. Slovenija se je strinjala, da bi bilo to mogoče, ko bi se nenadoma povečalo število prosil- cev za azil ali nelegalnih priseljencev iz določene države ali zaradi nezmo- žnosti vračanja. Aleš Zalar je dejal, da je pri tem pomembno izrecno opo- zorilo evropske komisije, da uvedba možnosti za začasno ukinitev režima za potovanje v schengensko območje brez vizumov ni uperjena proti drža- vam zahodnega Balkana. Je pa jasno, da je bila njena uvedba predlagana zlasti zaradi povečanega števila Al- bancev, ki so v nekaterih članicah EU, zlasti v Belgiji, po ukinitvi vizumov prosili za azil. Ministri so potrdili še sporazum med EU in ZDA o posredo- vanju podatkov o letalskih potnikih, za katerega Zalar ocenjuje, da je bistve- no boljši od tistega iz leta 2007, čeprav je kompromis.