URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

V l a da Z. družbene prenove DR. ANDREJ FISTRAVEC SOCIOLOG Janez Janša, nesojeni mandatar nove slovenske vlade, je kmalu po objavi prvih neuradnih rezultatov zadnjih volitev rekel, da rezultati sicer omogočajo nastanek nove koalicijske večine in vlade, da pa le-ta ne bo dolgega veka in da se moramo že sedaj pripraviti za naslednje predča- sne volitve. Marsikdo, predvsem njegovi politični nasprotniki ter volivci drugih strank, so izjavo razumeli kot nekakšno trmoglavo napoved obnašanja njegove stranke v parlamentu v času, ki je pred nami. Izjavo so razumeli kot najavo sistematičnega nasprotovanja vladnim in parlamentarnim ukrepom, ki naj bi ob največji družbeni krizi po drugi svetovni vojni še dodatno destabiliziralo slovensko politiko in družbo, da bi predčasne volitve postale edina rešitev za nastali položaj. In (seveda) nov popravni izpit Janševe politike. Pač po sloganu: nikoli ni dovolj slabo, da ne bi bilo dovolj dobro zame (ali: v tretje gre rado)! Da, tudi tako je mogoče razumeti trenutnega opozicijskega vodjo. Vendar je do premisleka o nujnosti novih predčasnih volitev, ko se še zadnje niso v celoti zaključile, mogoče priti tudi po drugi poti. Ki ni povezana z bojem za oblast. Ali z vnaprejšnjimi negativnimi sodbami ali apriornimi predstavami o tem ali onem. Sam menim, da so nam predčasne volitve "usojene" ne glede na to, kdo ima trenuten premierski mandat in kdo je dobil največ glasov na tokratnih volitvah. Tudi če bi že v prvem krogu bil mandatar Janez Janša, to ne bi spremenilo velike verjetnosti, da bodo tudi naslednje volitve predčasne. Vse stranke kakršnekoli trenutne parlamentarne večine in manjšine v osnovi ne premorejo idej (vsaj po volilnih programih sodeč), na osnovi katerih bi lahko zastavili oblikovanje takšnih javnih politik, ki bi nas lahko popeljale preko nevarnih čeri sedanje družbene krize. "Lajtmotiv" pro- gramskih usmeritev parlamentarnih strank je namreč na eni strani priseganje na (še) socialno, pravno in učinkovito državo, na drugi strani pa na konkurenčno gospodarstvo. Sicer ne na "vrhu" sveta, a dovolj konku- renčno, da bi lahko ohranjali pozitivno samopodobo uspešne in varne družbe na sončni strani Alp. In na "varni" strani sveta. Ali vsaj Evrope. Programske usmeritve strank, ki so ponujale nove in drugačne razvojne ideje, kakor v parlament izvoljene stranke, so bile glede na volilni izhod temeljito prezrte. Stranke, ki realistično niso prisegale na podme- no rasti, ki je praviloma mogoča vedno znova samo na račun drugih, so dobile le nekajodstotno podporo. Kot take prepoznavam vsaj Stranko za trajnostni razvoj Slovenije Matjaža Hanžka, Zares Gregorja Golobiča in Stranko mladih Slovenije - Zeleni Evrope Darka Krajnca. Ob običajni, nekrizni logiki političnega prerivanja in hlastanja za lastne koristi v imenu svojih volivcev je povsem legitimno in legalno, da se ideje tokratnih "poražencev" z lahkoto prezrejo in se "zmagovalci" v miru posvetijo delitvi težko pridobljenega volilnega plena. Toda! Kot vsi vemo, današnji čas niti slučajno ni običajno miren in "normalen", da bi dovoljeval rutinsko delovanje brez nenehnih inovacij. Če že ne točno sedaj, pa vsaj v zelo bližnji prihodnosti ne bo več mogoč svet visokega blagostanja, ki bi lahko bil vsaj toliko množičen, da bi tudi mi (v deželah druge ali tretje Evrope) lahko brezskrbno uživali. Zato sedaj nikakor nista na mestu kakršnakoli povolilna pijanost in cedenje slin po delitvi povolilnega plena. Če se želi kdaj še sploh kaj "deliti" (vendar ne po načelih roparskih poglavarjev in do komolcev okrvavljenih partijskih vojakov), potem je sedaj nujna absolutna streznitev in usmeritev v oblikovanje takšnih razvojnih idej in programov, ki bodo omogočali tudi politično koalicijo, ki bo resnično zazrta v prihodnost in ne v prete- klost, kakor to izpričujejo njihovi sedanji "zmagoviti" volilni programi in miselnost. Če mislijo resno z uveljavljanjem socialne, pravne in učinkovite države ter konkurenčnim oblikovanjem novih družbenih vrednosti, potem je kaj takega mogoče doseči samo z velikim naporom preusmerjanja Slovenije v ekološki, zeleni (Zoran, kaj ni v vašem programu tudi bil en "Z" kot "zeleno"?) in trajnostno usmerjen družbeni sistem. Na izvedbeni ravni koalicijskega programa, koalicijskega kadriranja (ministrstev in najpomembnejših državnih služb) in programskih usmeritev javnih politik to pomeni odločitev za ohranjanje vitalnosti ključnih energijskih virov Slovenije. Kot virov, na katerih temelji priho- dnost slehernika na tem planetu. Konkretno to pomeni, prvič in drugič: ohranjanje vitalnosti nacionalne prsti s sistematičnim zmanjševanjem protinaravne in protisocialne industrijske "proizvo- dnje" hrane s sistematično podporo ekološkega in biodinamičnega kmetovanja ter končno razdelitvijo državne zemlje kmetom (za 14 odstotkov najrodovitnejše zemlje v Sloveniji še vedno veljajo polfevdalni odnosi, kjer lokalni zemljiški gospodi gospodarijo z njo v imenu države!). Tretjič in četrtič: varovanje in negovanje vodnih virov (kako lahko stane 1000 litrov pitne vode iz pipe manj kot evro?) in čistega zraka. Petič: zagotavljanje družbeno koristnih in odgovornih sistemov ustvarjanja in prenašanja znanja, kjer je v središču teh "proizvodnih" procesov vedno znova znanje in vednost, ne pa navlaka raznoraznih drugih nepovabljencev (kot so pridobivanje zasebne koristi, ohranjanje lastnega napuha, ustvarjanje ekonomskih koristi in profita, pridobivanje družbenega "ugleda" s pomočjo takšnih ali drugačnih akademskih statusov). In (Silva Eory) šestič: načrtovanje vse bolj samoza- dostne energetske politike, ki temelji na umni porabi in pridelavi energije. Danes Slovenija potrebuje vse kaj drugega kot običajno povolilno koalicijo, ki jo bo tako ali drugače mogoče sestaviti z raznoraznimi kupčkanji. Prišli smo namreč v čas, ko postaja vse bolj očitno, da ni več mogoče zadovoljevati skupnih in posameznih potreb na za večino še sprejemljivi ravni pričakovanj. Sedanja družbena kriza tudi ni niti slučajno običajna kriza zadnjega stoletja, ki se je ciklično pojavila in ciklično "izginila". Sedanja družbena kriza je znanilec novih družbenih časov, kjer bo oziroma je to, kar smo nekoč poimenovali "kriza", postalo vsakodnevno družbeno stanje. In točno zaradi tega se je treba na takšno stanje korenito drugače prilagajati kot do sedaj. Tudi z drugačno politično in programsko koalicijo ter vlado kot nekdaj. Če na naslednjih predčasnih volitvah ne želimo dobiti vlado narodne rešitve, ki bo poskušala rešiti, kar se bo morda še lahko rešilo, potrebujemo tukaj in zdaj (delno nadstrankarsko in tudi tehnično) vlado družbene pre- nove. Z najboljšimi ljudmi in najboljšimi idejami. Z Z. ali brez Z. Pogozdovanje sveta 1 " ) REUTERS 102,4 • 103,7 • 88,7 & 80,1 • 102,6 • 105,0 • 106,4 • 00,4 • 103,7 • 104,0 & 101,5 • 103,7 • 03,8 • 08,3 • 80,3 • 06,6 & 102,8 • 00,2 107,0 & 87,9 • 104,5 • 90,0 • 95,7 • 90,0 • 107,7 • 98,7 • 89,1 & 101,8 • 89,4 • 100,2 & 99,8 • 93,1 & 97,0 • 105,3 • 91,7 • 91,7 • 95,6 106,2 • 107,0 • 105,1 • 106,3 • 03,8 • 05,1 • 02,1 • 102,1 • 00,5 • 103,2 • 107,8 • 107,8 • 107,8 • 107,8 • 107,8 • 88,2 • 88,2 • 88,2 MHz RC Marketing. d.o.o., Železna cesta 14, 1000 Ljubljana, marketing@radiocenter.si. AGNIESZKA FLAK Zasebnim vlagateljem bodo ver- jetno dovolili prejemati ogljikove kredite z nakazovanjem denarja revnim državam za ustavitev uni- čevanja tropskih gozdov, vendar se na podnebnem vrhu OZN v južno- afriškem Durbanu ni bilo mogoče zediniti o podrobnostih, potrebnih za sprožitev uresničevanja ambicio- znega programa. Podiranje dreves, ki vsrkavajo pline, krive za globalno segrevanje ozračja, povzroči okoli petino emisij toplogrednih plinov na planetu, raziskave pa kažejo, da vsako sekundo po svetu izgubimo skoraj pol hektarja gozda. Bogate države so prepričane, da bi bilo plačevanje državam v razvoju, namenjeno ustavitvi uničevanja deževnega gozda, učinkovita oblika boja zoper podnebne spremembe, četudi so pri zmanjševanju obsega emisij zaradi krčenja gozdov in degradacije okolja (REDD) po prvih razpravah o tem leta 2007 le malo napredovali. Bogate države, denimo Norveška, ZDA in Avstralija, so v Durbanu obljubile, da bodo nakazale skoraj štiri milijarde dolarjev pomoči za sprožitev pilotskih projektov v Indoneziji, Braziliji, Demokratični republiki Kongo in drugod, namenjenih zboljšanju skrbi za gozdove. Odločitev, ki so jo v Durbanu sprejeli po celodnevnem pričkanju, navaja, da bi za programe REDD uporabili za- sebni in javni denar ter tudi tržne mehanizme, s tem pa odprli vrata za milijardna vlaganja zasebnega sektorja. Andrew Hedges, partner v pravni firmi Norton Rose LLP, meni, da gre za izredno pozitivno odločitev za zasebnike, ki so zainteresirani za dolgoročna ugledna vlaganja, povezana z akcijami REDD, hkrati pa za priznanje, da je v prihodnjih letih pričakovati razvoj pristopov na podlagi trga. Besedilo odločitve ne navaja podrobnosti, tako da bodo prihodnje leto še potrebni pogovori za soglasje o konkretnih pravilih, potrebnih za takšne programe. Večino težkih odločitev so preložili na podnebni vrh 2012 in le malošte- vilni opazovalci menijo, da bo trg REDD zaživel že pred letom 2020. Nevladne organizacije pa kritizirajo mila pravila o zaščiti lokalnih skupnosti, staroselcev in biološke raznovrstnosti pred brezobzirnimi vlagatelji, željnimi dobičkov na podlagi programa, ki ga podpirajo Združeni narodi. Roman Czebiniak (Greenpeace) meni, da odločitve glede REDD, sprejete v Durbanu, povečujejo okoljska in socialna tveganja, namesto da bi poskrbele za smernice, kako najbolje uresničiti cancunski cilj: na socialno odgovo- ren način "upočasniti in ustaviti posek gozdov ter ga nadomestiti s pogozdovanjem". Delen napredek glede REDD so delegati iz skoraj 200 držav dosegli, ko so se zedinili o skromnem sporazumu o korakih za zajezitev obsežnih emisij ogljikovega dioksida. Raja Jarrah, višji svetovalec CARE za REDD, opozarja, da so določila o zaščiti gozdov prepičla, to pa je slaba vest za milijone staroselcev in lokalnih skupnosti, katerih življenje je odvisno od gozdov. Analitiki pravijo, da so slaba pravila sprejeli zaradi pritiska držav v razvoju, ki si odločno prizadevajo zagotoviti denar, site pa so že spopadanja z zapletenimi in dragimi donatorskimi postopki. Nils Hermann Ranum, vodja oddelka za politiko in kampa- nje pri fundaciji Rainforest Foundati- on Norway, se boji, da bodo nejasna pravila odvrnila vlagatelje, ki hočejo zagotovilo, da projekti, v katere vlagajo, ne bodo teptali pravic.