URN_NBN_SI_DOC-5O9QFD4L

ZAPOSLOVANJE S a m o nekaj optimistov Rast pričakujejo v finančni in zavarovalniški dejavnosti TURIZEM Rogla čaka na s n eg Novi hotel, gostje tudi iz arabskih držav m BORZA Tečaji strmoglavili Vrednost delnic NKBM in Gorenja padla za sedem odstotkov SBI TOP - 0 , 70 % 592 591 590 589 58 587 586 585 584 09.12.11 VEČER 12.12.11 13.12.11 TLSG 0,85 % 65,9 65.6 65.3 65.0 64.7 64.4 64.1 63.8 63.5 65,35 64,80 64,00 09.12.11 VEČER 12.12.11 13.12.1 1 KBMR -5,77 % 3,58 3,53 3,48 3,43 3,38 3,3 3,28 3,23 3,18 3,51 3,45 3,25 09.12.11 VEČER 12.12.11 13.12.1 1 GRVG -10,11 % 4,6 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 4,0 3,9 3,8 4,45 4,30 4,00 09.12.11 12.12.1 1 13.12.1 1 VEČER Kaj moti investitorje v Sloveniji Nizka cena delovne sile in davčne ugodnosti so pri odločitvah drugotnega pomena IVAN VIDIC Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je pred javnostjo raz- grnila rezultate raziskave "Slovenija kot lokacija za neposredne tuje inve- sticije v očeh tujih investitorjev - 2011" in analizo prejemnikov spodbud na javnem razpisu za spodbujanje nepo- srednih tujih investicij v minulem de- setletju, ki analizira uspešnost podjetij s tujim kapitalom. Raziskava, ki so jo naročili pri centru za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, ugota- vlja, da so slej ko prej največje ovire za tuje neposredne naložbe pri nas visoki davki, plačilna nedisciplina, visoki stroški delovne sile, togost trga dela (zlasti težave pri odpuščanju), neučinkovit sodni sistem, slabo delo davčne uprave, korupcija, neustrezno varstvo konkurence, majhnost trga, rigidnost delovnega časa ... Zato raz- iskava opozarja, da se tuji investitor- ji za vlaganja v državo odločajo bolj zaradi dolgoročnega sodelovanja in kakovostne delovne sile, medtem ko naj bi bili nizka cena delovne sile in davčne ugodnosti drugorazrednega pomena. Med motivi za tuja vlaganja ne gre pozabiti na dobro geografsko lego, infrastrukturno povezanost s soseščino, dostop do znanja, kvalifi- ciranega dela in tehnologije, pa tudi in sploh ne nazadnje, dostop do trgov v jugovzhodni Evropi. Tuja podjetja torej najbolj zanima povečanje proizvodnje za regionalni ali globalni trg. Prav zato je majhnost slovenskega trga objektiven problem, zaradi lokalnega trga tuji investitorji k nam zagotovo ne bodo prišli. Raziskava je pokazala tudi, da se v zadnjih letih razmere za nova vlaga- nja tujih investitorjev niso kaj prida izboljšale. Zato se tudi Slovenija na lestvici, ki jo objavlja poročilo kon- ference Združenih narodov Unctad za trgovino in razvoj, po pritoku ne- posrednih tujih investicij uvršča šele okoli stotega mesta, medtem ko je bolje uvrščena, ko gre za slovenska vlaganja v tujini. Analiza uspešnosti prejemnikov sredstev za spodbujanje neposrednih tujih investicij, ki so jo prav tako iz- delali v omenjenem centru FDV, pa je pokazala, da gre za nadpovprečna Ena zadnjih tujih naložb v Sloveniji, novi prostori podjetja BSH Hišni aparati v Nazarjah (Franc Kramer) 9700 evrov za delovno mesto V obdobju 2000-2010 je bilo preko razpisa sofinanciranih 85 projek- tov tujih neposrednih investicij v skupni vrednosti 412,1 milijona evrov. Spodbude so znašale 36,9 milijona evrov oziroma 8,9 odstot- ka vrednosti projektov. Ti projekti naj bi ustvarili skupaj 6630 novih delovnih mest, kar pomeni, da je povprečen znesek spodbude na pričakovano novo delovno mesto znašal 5561 evrov. Še bolj kot letni zneski subvencij se v zadnjih letih povečuje delež spodbud v vredno- sti projekta - od povprečno pet od- stotkov v obdobju 2000-2005 do povprečno 15 odstotkov v obdobju 2007-2010, prav tako pa tudi znesek spodbud na novoustvarjeno delov- no mesto - od povprečno 4300 evro med letoma 2000 in 2007 do pov- prečno več kot 9700 evrov med letoma 2008 in 2010. podjetja, ki poslujejo uspešno, ki ra- stejo in so nad povprečjem panoge in tudi nad povprečjem, ki ga dosega- jo podjetja s tujim kapitalom na splo- šno. Zato je Andreja Jaklič na glas razmišljala tudi o tem, da bi merila za prejem spodbud lahko tudi razrahlja- li, predvsem tista, ki določajo izvozno Tuji investitorji iz 21 držav Analiza Japtija temelji na obsežnem anketiranju med podjetji s tujim kapita- lom v Sloveniji. Med 704 podjetji iz baze je izpolnjene vprašalnike vrnilo 139 podjetij, petina, a je vzorec reprezentativen tudi glede na velikostno in pano- žno strukturo podjetij. Vzorčna podjetja so imela v letu 2010 skupaj 12.277 zaposlenih in dosegla skupaj 1,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje ter 956,4 milijona evrov izvoza, kar pomeni 50,1-odstotni delež izvoza v prodaji. Tuja matična podjetja anketiranih podjetij prihajajo iz 21 držav. Tuji in- vestitorji najpogosteje prihajajo iz Avstrije (38 od 139 investitorjev), Nemčije (27 investitorjev), Italije (dvanajst investitorjev), Francije (devet investitor- jev), Hrvaške (devet investitorjev), Nizozemske (osem investitorjev), Švice (šest investitorjev), Cipra (pet investitorjev), Velike Britanije (štirje investi- torji) in Belgije (štirje investitorji). Na investitorje iz teh desetih držav odpade 87,8 odstotka vseh anketiranih podjetij, pri čemer le na Avstrijo in Nemčijo skoraj polovica, to je kar 46,8 odstotka. Glede na leto vstopa je večina anketiranih podjetij (71 oziroma 51,1 od- stotka) vstopila v Slovenijo do konca leta 2000. Med letoma 2001 in 2005 je v Slovenijo vstopilo 34 investitorjev oziroma 24,5 odstotka, povsem enako število pa tudi v obdobju od leta 2006 naprej. Matija Rojec: Razmere slabe za vse "Vse težave, ki pestijo tuje vlagatelje, ko se odločajo za naložbe v Sloveniji, pestijo tudi domača podjetja in večino njih (razen majhnosti) bi lahko odpra- vili ukrepi ekonomske politike in zakonodaje. Ovire se ne odpravljajo zaradi tujih investitorjev, ampak zato, ker so nasploh del slabega poslovnega in in- vesticijskega okolja v Sloveniji, ki je torej slabo za vse," je podatke komentiral eden od avtorjev raziskave, ekonomist Matija Rojec. naravnanost, zaposlenost in rast pro- daje, saj so včasih preveč okorna. Kako daleč je Slovenija od tujih vlaganj, priča podatek Unctad, da je v Slovenijo pred petimi leti priteklo komaj 350 milijonov evrov (slovenska podjetja so v tujino investirala za 740 milijonov evrov) od 94 milijard evrov vrednega naložbenega kolača, ki je pritekel v države unije. Pošta Slovenije ne izključuje nakupa Večera Pojavili naj bi se novi kupci za Večer, vendar se doslej še niso oglasili pri prodajalcu Nova stran v sagi o prodaji Večera. Časnik Finance je včeraj objavil vest, da naj bi se za nakup našega medij- skega podjetja skupaj potegovala dr- žavna Pošta Slovenije in avstrijska tiskarna Leykam. Anonimni viri naj bi razložili, da kupca ponujata pet milijonov evrov in da si pošta od nakupa obeta sinergije pri distribu- ciji in tiskarstvu. Isti anonimni viri pa naj bi Financam tudi povedali, da si pošta "menda ne želi prevzeti več kot 50-odstotnega deleža Večera, a to ni izključeno, saj tiskarna Leykam menda n i ma denarja za večinski delež." Ta ponudba naj še ne bi bila sprejeta, vendar naj bi prodaja kmalu sledila. Pošta teh govoric tudi včeraj ni niti dokončna potrdila niti zavrgla. "Kapitalska naložba v družbo ČZP Večer je le ena od m o ž n ih naložb Pošte Slovenije, saj razmišljamo dol- goročno in v dobro družbe," so zapisa- li v uradnem stališču. "Pošta Slovenije je multiproduktna družba in ni iz- ključeno, da v prihodnosti ne bo vla- gala kapitala tudi v naložbe, ki niso predmet njene osnovne dejavnosti." Pošto se je sicer med interesenti za Večer omenjalo že lansko pomlad, kot del nakupnega konzorcija skupaj s Perutnino Ptuj, Probanko, NKBM, Im- polom 2000, Etolom, Kovinatradom, Metalom Ravne, Surovino in družbo Swaty Comet. Vendar ta povezava ni nikoli uradno zaživela. Oba prokurista avstrijske družbe Leykam Let's Print sta včeraj bila na službeni poti. Je pa za Večer spre- govoril predsednik uprave poveza- ne družbe, mag. Klaus Brunner iz Leykam Medien. "V Leykam Medien se nikakor ne potegujemo za nakup Večera in zelo bi me presenetilo, ozi- roma nisem še slišal, da bi se za tak posel zanimali v tiskarni Leykam Let's Print." Da bi prejel ponudbo pošte in tiskarne, je včeraj zanikal tudi pro- dajalec Večera, predsednik uprave časopisne hiše Delo, Jurij Giaccome- lli. "Nobenih pogovorov na to temo nismo imeli." Da spomnimo, Delo prodaja 75-odstotni delež v Večeru zaradi odločbe Urada za varstvo kon- kurence, na javnem razpisu izbran kupec, računalniško podjetje 3lan, pa ni dobilo soglasja ministrstva za kul- turo za nakup Večera - je pa 3lan po- nudil 9,3-milijonsko kupnino. "3lan je še zmeraj v postopku pridobivanja soglasja. Ni pa nobenih novih dejstev, ki bi spreminjala naš položaj," se je včeraj odzval direktor družbe Denis Čeh. (jst)