URN_NBN_SI_DOC-5PYWD3RK

To so pravi, tlu njihova publiika daleč presega okvir univerze. N a­ slednji članki obravnavajo različne plasti te publike od dijakov in štu­ dentov d<> 'širše javnosti, predvsem kakšne probleme postavljajo bibli­ otekarski službi in kako jiili ta re­ šuje. Številni članki ilustrirajo uni­ verzitetne knjižnice po ameriških mestih in zlasti p o u d arja jo , da je po treb n a koop eracija mod vsemi knjižnicami v mestu. Ju lijska šte­ vilka obravnava zakonodajo in upravo knjižnic in jo tudi primer­ ja z drugimi deželami. O ktobrska številka nas seznanja z bibliotera- pijo. S tem izrazom označujejo uporabo k n jig e kot pomožnega te­ rapevtskega sredstva v medicini iu psihiatriji. Izraz je že več let splošno v rabi, p rv ič pa je bil upo rab ljen med prvo svetovno vojno. Od lega časa dalje lahko govorimo o sistem atičnem razvoju biblioterapi je, ki je danes v ZDA p rec ej razširjena. Članki osv etlju­ je jo teoretične osnove b ibliotera­ pije in n je n razvoj po bolnišnicah in rehabilitacijskih zavodih. Pri tem deiln sodeluje cel team ljudi, ki ga sestavljajo: bibliotekar, zdravnik, psiholog in zaposlitveni terapevt. Posebno nas bo zanimala vloga b ib lio tek a rja v tem teamu. Bibliotekar zbira in u r e ja knjižni m aterial. P osred u je ga pacientom, ta k o da upošteva njihove želje ali pa direktno po predlogu zdravn i­ k a izbere in p riporoča tako litera­ turo. ki je za terapijo potrebna. Bibliotekar se m ora udeleževati zdravniških konferenc, da je po­ drobno seznanjen s stanjem bolni­ kov in d a lahko poroča, kako je liolnik na b ranje reagiral, liiblio- terapija p o staja v ZDA tudi po­ seben p red m et na n ek a te rih bibli­ otekarskih šolali in avtorji se za­ vzemajo za to, tla bi ji bilo treba posvetiti še več pozornosti. Drugi dve reviji nista tako si­ stem atično urejeni, prinašata pa tudi veliko zanimivih tem. II. L IM A R Y QUARTERLY i/ d aja bibliotekarska šola univerze v Chicagu skupaj z am eriškim bibliotekarskim združenjem in drugim i institucijami. V vsaki šte­ vilki najdemo prispevke iz zgodo­ vine bibliotekarstoa, p ri čemer po­ segajo tudi v Evropo. Aprilska številka prinaša razpravo: Luter in bibliotekainstvo, ju lijsk a pa po­ d a ja zgodovinski pregled pru sk e državne knjižnice. Tudi sodobno bibliotekanstvo po svetu ima v re­ viji stalno mesto, Inko se v ap ril­ ski številki inform iramo o ku ltu rn i strategiji v Aziji. Afriki in Latin­ ski Ameriki, v julijski številki pa o japonski publicistiki. Veliko pozornost posveča L ib ra­ ry q u a rte rly vplivu «ovili znan­ stvenih in tehničnih pridobitev na biblioiekarstvo. V okviru debate o tehnoloških sprem em bah in po­ klicih ilustrira P. II. Eti n is stališče bibliotekarja. Avtor analizira bi­ bliotekarski poklic, ki je zapleten v dva sistema. Prvič je knjižnica del zapletenega komunikacijskega sistema mod znanstveniki sa­ mimi in med njimi in ljudmi i/ prakse. Po drugi strani pa je knjižnica sama v sebi organizirana enota, ki je podvržena tehnolo­ škim spremembam. Vsaka taka sprem em ba povzroči spremembo v komunikaciji is publiko, torej drugi sistem vpliva na prvi sistem. Med bibliotekarji je d v o je teženj: n ekateri so zelo navdušeni za uva­ ja n je tehničnih novosti, drugi pa zopet zelo ikonsorvativnii. Avtor se zavzema za srednjo pot. da ne bi bilo p o rušeno ravnotežje med obema sistemoma. III. Revi j o SPECI AL LIBRARIES izdaja združenje specialnih k n již­ nic (nam bi mogoče bolj ustrezal uaiziv strokovnih). S tem naslovom je že k a ra k te riz ira n a njen a vse­ bina. Tudi ta revija posveča po­ zornost u v ajan ju novih tehnolo­ ških postopkov. O k to b rsk a štcvil-