URN_NBN_SI_DOC-5XZ7LC5X

skih knjižnic. V e n d a r p a jc kljub tem u treb a ugotoviti, d a knjižnice svoje dejavnosti ne izpolnjujejo še v zadostni m eri in da zaostajajo za splošnim družbenim razvojem, po drugi stran i pa je tudi splošni družbeni razvoj lahko p rizadet zaradi p om anjkljivega stika občanov s knjigo.2 Eden od vzrokov za takšno stanje je tudi ta, da imamo na te m področju dokaj zastarelo zakonodajo. Zaradi tega je v pri­ pravi nov zakon o knjižničarstvu, ki naj bi na sodobnejši način u r e ­ dil to področje in nadom estil sedaj veljavni zakon iz leta 1965, ki je sledil p rv e m u zakonu o knjižnicah (Uradni list LRS, št. 26/61). V zadnjem času pa se pojavljajo v ra z p ra v ah o novi zakonodaji na področju k u ltu re tudi težnje, da naj bi z enim samim zakonom za­ jeli vsa področja kulture, torej tudi knjižničarstvo. II. Veljavna zakonska ureditev P rv i zakon, ki je uredil položaj knjižnic v SR Sloveniji, je bil zakon o knjižnicah, ki je bil sp re je t leta 1961 (Uradni list LRS, št. 26/61) in je tem eljil n a ustavi iz le ta 1946, zlasti pa n a u stavni u r e ­ ditvi, ki jo je prinesel u stavni zakon iz leta 1953. U stavni zakon je n am reč uvedel sam o u p ra v lja n je ne samo n a gospodarskem področ­ ju, temveč tudi n a prosvetnem , k u ltu rn e m in socialnem. Zato je za­ kon o knjižnicah iz leta 1961 opredelil knjižnice kot posebne kul- tu m o -p ro s v e tn e ustanove, ki so lahko sam ostojne ali pa v sestavi d rug ih organov ali organizacij (državnih organov, zavodov, šol, go­ spodarskih ali družbenih organizacij). Sam ostojne knjižnice je p ro ­ glasil za pra v n e osebe in določil, da se vodijo po načelih družbenega u p ra v lja n ja , s čim er so postale knjižnice samostojni sam oupravni subjekt. 2 e ta k r a t je bil uveden tudi svet kot organ u p ra v lja n ja knjižnice, ki ga tvorijo tudi zunanji člani. Obenem je ta zakon p ro ­ glasil knjižnično gradivo knjižnic za družbeno prem oženje (ne več d ržavno premoženje). O m enjeni zakon o knjižnicah iz leta 1961 je bil leta 1965 dopol­ njen in sprem enjen, k e r ga je bilo tre b a prilagoditi novi ustavni ureditvi. M edtem je bila nam reč (leta 1963) sprejeta nova ustava, ki je poglobila in nad alje razvila naš sam oupravni sistem, k a r vse je terjalo svoj pra v n i odraz tud i v novi zakonodajni ureditvi polo­ žaja knjižnic. O m enjene sprem em be in dopolnitve zakona o knjiž­ nicah so bile spre je te v prečiščenem besedilu (Uradni list SRS, št. 2 Sprem no gradivo k osnutku zakona o knjižničarstvu z dne 18. 1. 1979.