URN_NBN_SI_DOC-5XZ7LC5X

11/65) in ta zakon je za sedaj še vedno v veljavi, čeprav je sta r že š tirin a jst let. Če p rim e rja m o zakon iz leta 1981 in tega iz leta 1965, lahko ugotovimo, da je prvi zakon precizneje določal položaj knjižnic, zla­ sti je pomembno, d a je u re ja l tudi položaj nesam ostojnih knjižnic. D rugi zakon pa u re ja samo položaj sam ostojnih knjižnic, torej knjiž­ nic, ki so samostojni in sam o up ravn i zavodi; čeprav je n a dveh m estih vključil tudi nesam ostojne knjižnice — nam reč glede nalog knjižnic in glede dolžnosti vpisa v razvid knjižnic. P rv i zakon je torej uspel združiti sam ostojne in nesam ostojne knjižnice v enotno knjižnično mrežo, k a r je bilo zlasti pom em bno zaradi tega, k e r so bile nesam ostojne knjižnice ustanove zaprtega tipa in so zavračale medknjižnično izposojo. Razlog, zakaj je zakon iz leta 1965 izpustil nesam ostojne knjižnice, je zlasti v tem, da so po ustavi iz leta 1963 delovne organizacije pridobile več pravic in tudi sa m o up rav ljanje v njih se je še poglobilo. S tem so se razlike m ed njim i in nesam o­ stojnim i knjižnicam i tako povečale, da je postalo vse težje enotno u re ja ti ene in druge v rste knjižnic. V prašan je položaja nesam ostoj­ nih knjižnic im a v naši republiki precejšen pomen, saj je od razpo­ ložljivega knjižnega gra d iv a teh knjižnic bistveno odvisna količina razpoložljivega knjižničnega g radiv a v republiki. Od 1862 (po po­ d atkih Z avoda za statistiko iz leta 1968, m ed tem ko je to število za leto 1974 nekoliko manjše) jih je le 63 samostojnih, vse druge (čez 1000) p a so nesamostojne. Te delujejo p ri organizacijah z d ru ­ ženega dela, d ržavn ih organih, sam o up ravn ih interesnih skupnostih itd. Med njim i so zlasti pom em bne nesam ostojne knjižnice, ki delu­ jejo pri SAZU, pri faku ltetah, pri CMK in druge. To so univerzne in specialne knjižnice, ki imajo največ znanstvenega in strokovnega knjižničnega gradiva. Poleg tega te knjižnice najbolj sodelujejo v sodobnih povezovalnih procesih, brez k a terih ni sodobnega k njiž­ ničarstva, tj. pri sestavi c entraln ih katalogov, pri koordinaciji nabave in pri m edknjižnični izposoji. V sekakor pa sta oba zakona (iz leta 1961 in iz leta 1965) dosegla največji uspeh s tem, da sta uvedla m atično službo, ki jo o pravljajo m atičn e knjižnice, ki jim je bila s tem zaup an a n ajvečja naloga pri graditv i knjižnične m reže v re ­ publiki. Knjižnično gradivo je že po zakonu iz leta 1961 proglašeno za družbeno lastnino. V zakonu iz le ta 1965 to ni več posebej p o u d a r­ jeno, k e r je to u rejeno že v ustavi iz leta 1963. V zakonu iz leta 1965 je posebej poudarjeno, da im ajo občani pravico, da ob enakih pogojih upo rabljajo knjižnično gradivo v skladu s statutom knjiž­ nice. Z aradi posebnih okoliščin se u po rab a knjižničnega g ra d iv a s