URN_NBN_SI_DOC-5XZ7LC5X
sta tu to m knjižnice sicer lahko omeji, v e n d a r se ne m ore odvzeti pravica do up orabe knjižničnega g ra d iv a v študijske nam ene. P r i m er za to je NUK, ki zbira tudi gradivo, ki izide izven m eja SFRJ in n am je lahko sovražno. G re lahko tudi za razne rokopise, zem lje vide in drug e zaupne dokum ente, ki se lahko dajo na uporabo pod posebnimi pogoji. D ejavnost knjižnic je dokaj podrobno u rejena v zakonu iz leta 1961 in leta 1965. Ta dejavnost je sicer enotno n a šteta za vse knjiž nice, glede na to, da ta dva zakona ne o bra v n a v a ta posebej posa meznih v rst knjižnic (splošnoizobraževalne, specialne, visokošolske), temveč enotno u re ja ta položaj vseh v rst knjižnic. D ejavnosti k njiž nice so enako določene v obeh zakonih (iz leta 1961 in 1965). Tako knjižnice zlasti: zbirajo, strokovno obdelujejo in hranijo knjige in drugo knjižnično gradivo; omogočajo uporabo knjižničnega gradiva občanom in organizacijam; organizirajo in vodijo ja v n e čitalnice; pomagajo bralcem pri razvijanju njihove splošne in strokovne iz obrazbe te r skrbijo za ku ltu rn o vzgojo in razvedrilo občanov; nudijo pomoč pri znanstveno-raziskovalnem in um etn išk em delu; o p ravlja jo inform ativno in dokum entacijsko službo za znanstveno in stro kovno delo te r sodelujejo pri sestav ljanju centralnih katalogov; popu larizirajo knjižnično gradivo z izdajanjem katalogov, bibliografij in d ru g ih publikacij te r z o rganiziranjem razstav in k u ltu rn ih p rire ditev in z drugim i propagandnim i sredstvi; skrbijo za napredek knjižničarske službe te r sodelujejo m ed seboj in z drugim i organi in organizacijam i zaradi čimbolj sm otrne uporabe knjižničnega g ra diva. G lede na novo ustavno terminologijo so v zakonu iz leta 1965 ustanovitelji knjižn ic drugače poim enovani kot v zakonu iz leta 1961. Po zakonu iz leta 1965 knjižnico lahko ustanovi družbenopoli tična skupnost, k ra je v n a skupnost, delovna in d ru g a sam o up rav n a organizacija, družbenopolitične organizacije, d ruštvo in občani. Vsa ka knjižnica m ora biti vpisana v razvid knjižnic pri pristojni m atič ni knjižnici in v osrednji razvid knjižnic, ki ga vodi N arodna in u n iv erzitetn a knjižnica v L ju b ljan i za območje SR Slovenije. Zako na obvezujeta vse knjižnice za vpis v razvid. K njižnica se lahko odpravi, če so podani pogoji, ki so določeni z zakonom, v e n d a r pa m ora ustanovitelj knjižnice javiti, kam je oddal gradivo. Z akon sicer malo pove o u sta n a v lja n ju in p re n e h a n ju knjižnic, k e r so bila prej ta v p rašanja u re je n a bolj podrobno v zveznem tem eljn em zakonu o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65, 50/68 in 55/69), ki je sedaj samo še delno v veljavi. V end ar pa so tudi ta
RkJQdWJsaXNoZXIy