URN_NBN_SI_DOC-66UPQ47H

cev bio grafij p a do sodobnikov. U poštevani so pesniki in pisatelji ter slovstveni zgodovinarji, k i so napisali vsaj po eno (kvalitetno de­ lo, ter nekaj bolj znanih filozof­ skih pisateljev in zgodovinarjev, če so objavili več sam ostojnih knjig. P rva osnovna nap ak a leksikona je že v tem, d a je krog pisateljev silno zožen, sa j so izpuščeni vsi p i­ satelji strokovnih in znanstvenih del. Teh p a je veliko in pripom o­ ček za orientacijo v tem knjižnem bogastvu ni nič m anj potreben, n ajb rž p a celo potrobnejši kot za leposlovje. Podroben pregled prvega poglav­ ja kaže glede slovenske književno­ sti vrsto pom anjkljivosti, netočno­ sti in nedoslednosti. Več pom em bnih slovenskih pisa­ teljev je izpuščenih, n. pr. C ajnkar, Iz. C ankar, D ajnko, D alm atin, Fei- gel, G rum , llipo lit, Janežič, Lesko­ vec, L inhart, M aister, Majcen, Ma- lenškova, V. Mole, Ribičič, Rob, Svetofcriški, Vaštetova, Fr, Vodnik, Zorec idr. Slabo so zastopani slov­ stveni zgodovinarji, ker m anjkajo vsai še O cvirk, Petre, Rupel, Slod­ njak in Žigon. Če so sprejeli jezi­ koslovci K opitar, Metelko in Mi­ klošič, bi lank o bili tudi Breznik, N ahtigal, Pleteršnik, Ramovš, Škra- bec in Štrekelj. Kje so slovenski filozofski pisatelji? P ri nekaterih pisateljih se naga­ jajo netočni biografski podatki. N ekaj pisateljev po leksikonu še živi, pa jih ni več mod nam i. M anj­ kajo letnice sm rti pri Ilešiču (1942), Lovrenčiču (1952), Ferdu Kozaku in VI. Levstiku (1957) idr., čeprav so um rli pred Lili Novyjevo, ki ima zapisano lletnico sm rti (marca 1958). Sodim, da bi bilo med ko­ rekturo mogoče dodati letnice sm r­ ti še za K raigherja in Šorlija (1958) in za G olio (il959). P ri Poljancu stoji samo vprašaj. Pri n av a ja n ju k raja, v katerem je pisatelj um rl, ni doslednosti. Pri nekaterih se ikraj navaja (Stritar, Trdina), pri drugih ne (Prešeren, Prežihov, Slomšek), p ri tre tjih pa ni ne k ra ja rojstva ne sm rti. M iran Jarc ni um rl v L jubljani, am p ak je bil ustreljen pri Pugledu na No­ tranjskem in je ta m tudi pokopan. Našega bralca precej m otijo fo­ netično pisana osebna im ena Blaj- vajz, Krajigor, K lajnm ajer, Švent- ner ipd. ter nekaj n ap ak : Kresel, bibliograf Simončič, vas K ovor/e itd. Pri posam eznih pisateljih je iz­ puščeno mnogo del, p ri nekaterih tretjina, p ri drugih polovica ali še več, n. pr. p ri A škercu 7, C an k ar­ ju, F inžgarju in Ingoliču po 10, pri Bevku nad 80 itd. P ri K ristanu in Potrču m an jk ajo sk oraj vse d ra ­ me. D ela, ki so izšla v zadnjih le­ tih, so leksikonu skoraj neznana, čeprav nekateri drugi podatki p ri­ čajo, da je av tor svoje dalo dopol­ njeval še leta 1958. Z brana dela se naštevajo zelo nedosledno. P ri nekaterih redkih pisateljih se naivajajo (Levstik), p ri večini pa ne. Čudno, da se m onu­ m entalna izdaja slovenskih klasi­ kov p ri D ržavni založbi Slovenije skoraj nikjer ne om enja, sicer pa človek ne ve, k aj se skriva za splošno označbo »zbrani spisi« (n. 1 >r. T avčarju, T rdini itd.). 1’ri ne­ katerih se n av ajajo samo prvotiski (Gregorčič, Jenko, K ajuh, Murn, Prešeren), p ri dru g ih p a tudi po­ znejši ponatisi (Kette, Kosovel). Včasih leksikon sploh ne navaja »osameznih del, am pak se zadovo- ji s splošno označbo, n. pr. pri K astelcu, d a je pisal cerkvene k n ji­ ge, ali p ri Slomšku, d a je pisali pesmi, basni, življenjepise in raz­ prave. Toda knjigairja in knjižni­ čarja zanim ajo ravno konkretni naslovi. T udi sicer so bibliografski podatki precej netočni. P ri Šlebin- gerju se ni mogoče spoznati, kaj pom eni kopica raznih številk. Kaj so H renove Poslanice 1613? V k a­ terih knjigah so natisnjeni Borkovi literarn i eseji? 109

RkJQdWJsaXNoZXIy