URN_NBN_SI_DOC-66UPQ47H

To je samo nekaj važnejših p ri­ porni) k slovenskem u gradivu v prvem poglavju. Nič bollj.ša niso d ruga poglavja. V poglavju o tu jih pisateljih so na približno 200 stran eh navedeni v abecednem redu listi. >koji su stekli izvestan književni ugled i vam svoje zemlje«. Izbor pa je se­ veda pripuščen osebnem u okusu. Naslovi tujih del se vsi navajajo samo v srbohrvaškem prevodu. V tem je druga osnovna napaka lek­ sikona, zakaj iz prevedenih naslo­ vov nihče ne m ore zvedeti, ali je delo prevedeno ali ne. U porabnik leksikona pa bo iskal odgovor rav­ no na to vprašanje. Vsa tuja ime­ na so pisana fonetično. V poglavju o zbranih delih in knjižnih zbirkah, ki je najobsež­ nejše in šteje nad 300 strani, za­ m an iščemo slovenskega imena. Pojavi sc sicer en k rat C ankar, a še ta k ra t v srbskem prevodu O dabra- nih del. V endar bi bil ravno se­ znam zbranih in izbranih del slo­ venskih in v slovenščino prevede­ nih tu jih pisateljev zelo potreben. Še mnogo bolj iskam pa bi bil se­ znani slovenskih predvojnih in po­ vojnih knjižnih zbirk, ker jih zla­ sti za obdobje 1913—1945 nimamo nikjer zlbranih in jih tudi naše knjižnice nim ajo v celoti. Med jugoslovanskim i knjižnim i založbami so slovenske prikazane zelo skopo in površno. Med p red ­ vojnim i m anjkajo n. pr. A kadem ­ ska založba, C ankarjeva družba, lira m , K m etijska m atica, Sloven­ ska šolska m atica, Tiskovna zad ru ­ ga, U m etniška propaganda. J. K ra­ jec v Novem m estu idr. Pri Mo­ horjevi družbi beremo, «la se je preselila iz Celja na Prevalje, bilo pa je ravno narobe. Leto njene ustanovitve ni neznano. D elala pa tudi ni sam o do druge svetovne vojne, am pak tlela še dandanes. Vodniilkova družba ne spada med založbe po iletu 1958. am pak v do­ bo med obem a svetovnim a vojna­ m a. Ali res ni mogoče dobiti za slovenske založbe točnejših podat­ kov? Shema za razdelitev knjig po strok ah v knjigarni je sprejem lji­ va, enako razporeditev knjig v knjižnicah po strokah na podlagi m ednarodne decim alne klasifika­ cije. / a družbene vede uporablja varianto, ki jo poznamo iz publi­ kacij Bibliografskega in štitu ta FLR Jugoslavije, sam o da nam esto zvez­ dice uporablja pom išljaj. Poglavje o knjižnih n agrad ah bi lahko odpadlo. U rejeno je po in­ štitucijah, ki so «lajale nagrade, ne po abecedi nagrajencev, zato> je skoraj neuporabi ji vo. Prežihov Vo- ranc ni dobil nagrade za zbirko pripovedk Solnce, am pak za Sol­ zice. Tudi poglavje o bibliografiji je obdelano enako nepopolno kot p rejšn ja poglavja. Mod slovenskimi bibliografijam i zam an iščemo M ar­ je Boršnikove K ratek bibliograf­ ski pregled (1955), ki bi mogel tudi avtorju dobro koristiti. V seznamu slovst venih zgodovin ne srečam o ne Slodnjaka za slovensko ne Sušni­ ka za svetovno književnost. Med (literaturo o knjižničarstvu ni ne Pirjevca, ne Preglja, ne Rijavca in Zidarjeve. Med spisi o tiskarstvu ni n ajti niti enega slovenskega de­ la, čeprarv jih imamo že kakih d e­ set. Zadnje poglavje ima štiri regi­ stre, 'ki omogočajo la/jo uporabo seznam ov zbranih del in knjižnih zbirk (gl. tretje poglavje). Leksikon koristi še najbolj s tem, da prinaša precej obširen seznani zbranih del in knjižnih zbirk za srbohrvaško književnost, vsa d ru ­ ga poglavja pu zbujajo in nogo p ri­ pomb in neizpolnjenih želja. Poglavitne nap ak e so, d a se je tuko obširnega in zahtevnega delu lotil en sum človek, da se je v iz­ boru gradiva omejil predvsem na leposlovje, medtem ko je strokov­ no in znanstveno literatu ro v celoti izločil, da je v leposlovju upošte­ val predvsem srbohrvaško književ­ 110

RkJQdWJsaXNoZXIy