URN_NBN_SI_DOC-699FZNTP

Sindikalni semaforji ustavljajo vladne reformatorje DANES Uroš Esih Levičarski sindikati Perverzni španoviji konzervativ- n ih politikov, kot sta Ronald Reagan in Margaret Thatcher, ter socialnih demokratov tipa Tony Blair, Gerhard Schröder in Borut Pahor, je uspelo klasično politično levico dokončno poslati na smetišče zgodovine. Evropska pred- stavniška demokracija, vključno s slovensko, ne pozna več levičar- skih političnih strank. Praktično edina leva politična sila, tako v Evropi kot v Sloveniji, so sindikati, ugotavljajo politični analitiki. Proti komu se torej borijo sindika- ti? Preprosto, proti neoliberaliz- mu, k i je v bolj ali manj čisti obliki programska podlaga vseh strank slovenskega političnega razreda. Medtem ko nobena politična stranka ne postavlja pod vprašaj neoliberalnega kapitalizma, sindikatom uspeva zaustavljati neoliberalne reforme. Spomnimo, kako je bilo pod Janševo vlado. Njegov minister za delo Janez Drobnič je prenehal posredovati v kolektivnih pogajanjih, vlada, k i je prišla na oblast z izrazito populi- stično socialno retoriko, pa je napovedala, da bo odpravila socialno državo. S strokovno- ideološko "pomočjo" mladoekono- mistov je napovedala frontalen napad na socialno državo skozi privatizacijo šolstva na račun javnega šolstva, skozi privatizacijo zdravstva na račun javnega, z napo- vedjo enotne davčne stopnje. Združeni sindikati so novembra 2005 v snežnem metežu mobilizi- rali delovne množice in zaustavili radikalno neoliberalno politiko. Od takrat do danes lahko ugotovi- mo, da nobena stranka ni bila sposobna v politične odločitve prenesti dosežkov množične mobilizacije, k i so jo organizirali sindikati. Čeprav so sindikati v Sloveniji med najmočnejšimi v Evropi, so v dvajsetih letih slovenske samostojnosti popuščali kapitalu in vladajoči politiki, ker so menili, da je tranzicija gospodar- stva in pridružitev EU v interesu zaposlenih. Boj sindikatov s samodeklarirano levičarsko, a realno gledano neoliberalno Pahorjevo koalicijo se nadaljuje. Z referendumom proti predlaganemu pokojninske- mu zakonu se sindikati borijo zgolj za obrambo klasične socialne države. Ta je ustrojena za trenutno še prevladujočega industrijskega delavca, k i pa se počasi umika predvsem mladim in socialno "bosim", prekerno zaposlenim v storitvenem sektorju. Obe kategoriji se za zdaj srečujeta na zavodu za zaposlovanje, kjer jih je od včeraj 110 tisoč. Se j im bo s sindikati ali mimo njih uspelo povezati v enotno delavsko silo? K hlevčku- so- slo-žno- prišli sku-pa-j trije kralji, pri nas so- še trije predsedniki ko-a-li- cijskih stra-nk ko-ma-j sku-pa-j! LEVO SPODAJ Ali slo-venski sindika-ti z blo-kira-njem vla-dnih r e f o rm sko-zi r e f e r e n d u me po-sta-ja-jo- ključna- po-litična- sila-, a-li pri t e m delujejo- ko-nstruktivno- in a-li bi mo-ra-li s t r e m e ti ka-r k s p r e m e m bi družbenega- sistema- UROŠ ESIH VASJA JAGER Zveza svobodnih sindikatov Sloveni- je (ZSSS) je včeraj začela zbirati podpi- se za zahtevo za razpis referenduma o pokojninski reformi, k i jo je državni zbor po vetu državnega sveta potrdil 23. decembra lani. Pokojninski zakon pa ni edini vladni ukrep, k i so se ga na takšen način namenili zrušiti sindika- listi, saj so v začetku tedna skupaj s Štu- dentsko organizacijo Slovenije začeli zbirati podpise za razpis referenduma o zakonu o malem delu. Zdi se, da so delavska združenja sposobna spodne- sti vsako strukturno reformo, k i se jo je namenila izpeljati vlada Boruta Pa- horja. "Vlada, k i namerno odreka glas lastnim volivcem, ker jo je strah njiho- ve pravice do lastnega stališča, je nič drugega kot vlada, k i sama sebi odre- ka vso legitimnost," so iz ZSSS zapisali v sporočilu za javnost, k i so ga posla- l i potem, ko so bili pri zbiranju podpi- sov deležni metanja polen pod noge od ministrstva za javno upravo. Gre za jasno, že večkrat slišano sporoči- lo, zato ne preseneča, da je ekonomist dr. Bo-go-mir Ko-vač sindikate označil za najbolj konsistentno politično silo v državi. "Gre namreč za jasno politič- no agendo, medtem ko so druge poli- tične elite bolj razcepljene," je povedal Kovač. Podobno razmišlja tudi filozof dr. Lev Kreft, k i meni, da so delavske organizacije edina prava politična stranka leve struje. Od nekdaj del po-li-ti-čne arene Predsednik največjega slovenskega sindikata, Zveze svobodnih sindika- tov Slovenije (ZSSS), Du-šan Semo-lič poudarja, da politični vpliv sindika- tov n i od včeraj, saj so sindikati že v preteklosti z referendumi "popravljali" odločitve izvršne oblasti (referendum o delovnem času trgovin). Ob tem iz delodajalske strani prihajajo očitki, da pri obrambi delavskih interesov njiho- v i predstavniki pozabljajo na dobrobit celotne države in da z zaviranjem vlad- n ih reform skozi referendume deluje- jo kot cokla razvoja. S tem se deloma strinja politični ekonomist z ljubljan- ske ekonomske fakultete Bernard Br- Sindikalni semaforji za nekatere vladne reformne zakone Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku* Zakon o delovnih razmerjih Zakon o urejanju trga dela Zakon o malem delu Zakon o minimalni plači Sprememba zakona o finančnem Zakon o poslovanju, pokojninskem insolventnosti in invalidskem in prisilnem zavarovanju prenehanju * - Zakon je dober, a nujno je določiti, da je delitev dobička med delavce obvezna. ** - Treba je konkretneje opredeliti minimalno plačo, jo očistiti dodatkov in dvigniti nad prag revščine. V E Č E R ščič, k i sindikatom priznava izredno pomembno vlogo v sedanjih družbe- nih procesih. "Težava pa je njihova pre- velika vezanost na levo opcijo, zaradi česar v preteklih dvajsetih letih niso odigrali vloge, k i bi jo lahko pri proce- sih plenjenja države s strani družbenih elit," ocenjuje Brščič. Vendar Semolič zatrjuje, da se zavedajo svoje družbe- ne odgovornosti: "Želimo biti enako- vreden partner pri reševanju težav te družbe, vendar pod nobeno vlado od Peterletove dalje n i šlo brez zapletov. Marsikdaj smo bili konstruktivni, na primer ob vstopu v EU, ko pa začuti- mo, da politiki sprejemajo odločitve v škodo delavcev, se moramo odzvati." Ko- slo-venski- vo-di-telji- spu-sti-jo- hlače Med ukrepe, k i bi poslabšali položaj ve- like večine državljank in državljanov, sindikalisti v prvi vrsti uvrščajo zakon o malem delu in pokojninsko reformo; Semolič pojasnjuje, da se predstavniki delavcev zavedajo nujnosti nekaterih sprememb, vendar gre po njihovem p r i o m e n j e n ih v l a d n ih r e f o r m ah predvsem za vprašanje družbene pra- vičnosti, saj naj bi s tovrstnimi ukrepi vlada prelagala bremena gospodarske krize na tiste, k i niso v ničemer odgo- vorni za njen pojav. Zlasti pokojninska reforma je menda primer spremembe, k i so jo naši državi vsilile institucije, k i po mnenju sindikatov zastopajo predvsem interese lastnikov kapitala na globalni ravni (Mednarodni denar- n i sklad IMF i n klub razvitih držav OECD). "Naši politiki pa jim samo kima- jo; bolj jih zanimajo ocene bonitetnih agencij kot pa mnenje lastnih državlja- nov. Potemtakem se lahko vprašamo, zakaj sploh potrebujemo lastno vlado, zakaj nam ne vladata kar neposredno IMF in OECD." Sku-paj z delo-dajalci- nad državo- K r i t i ki sindikalnega delovanja pa ob rožljanju z referendumi opozarjajo, da delavska združenja ob kategoričnem nasprotovanju vladnim ukrepom ne predstavljajo ustreznih alternativ i n da prevečkrat delujejo populistič- no. Z n j i mi se strinja podjetnik Iztok Go-leš, k i vodi družinsko podjetje za posredovanje delovne sile v gradbe- ništvu: "Res je, da nam IMF vsiljuje reforme in da gre za vlado nad vlada- mi, k i ne odgovarja nikomur, in to je težava mnogih držav, ne le naše. Zato bi morali sindikati svoje nasprotova- nje usmeriti predvsem nanje i n raz- k r i ti principe delovanja teh struktur ter njihovo ozadje, za kar bi morali nujno uskladiti i n globalizirati svoje napore." Zaveda se, da je poslanstvo sindikatov obramba delavskih pra- vic, vendar obenem dodaja, da "je čas ujčkanja mimo", saj kriza terja temelji- to in takojšnje ukrepanje. S tem se stri- nja ekonomist Brščič, k i poudarja, da so delodajalci i n delavci pravzaprav naravni zavezniki: "Sindikati ne do- jemajo vloge podjetništva in svobod- ne tržne pobude. Njihov nasprotnik bi morala biti država v svoji plenilski mentaliteti." Goleš še ocenjuje, da sindikati s svo- j i m kritiziranjem domačih delodajal- cev (namesto globalnih produkcijskih razmerij) slovenskemu gospodarstvu večkrat škodijo kot koristijo. "Že tako je težko biti podjetnik ob vseh davč- n i h in birokratskih bremenih, sedaj pa se je kar vseh delodajalcev prijela stigma pohlepnosti i n nepoštenosti; obenem se delavci vse povprek za- vedajo svojih pravic, čeprav so si pri izpolnjevanju dolžnosti ljudje zelo raz- lični." Radi-kalno-st, ki- tli- po-d po-vršjem Tudi politolog Andrej Ku-rnik z ljub- ljanske fakultete za družbene vede se strinja, da predstavniki delavcev svoje osti uperjajo v napačne tarče, vendar meni, da bi morali biti še bolj radikalni v svojem delovanju, katerega cilj bi mo- rala biti korenita sprememba družbe. Za razliko od Kovača in Krefta Kurnik meni, da se sindikati poskušajo obdrža- t i kot soupravljavci družbe in v resnici niso radikalni in ne levičarska politič- na sila. Če bi to želeli postati, bi mora- l i biti sposobni formulirati politično iniciativo na osnovi novih oblik dela v družbi, sedaj pa se borijo le za staro socialno državo, k i zajema industrijske delavce, ne pa novih, prekernih oblik dela, dodaja Kurnik. Toda dopolnjevanje in tudi odkrito nasprotovanje politiki izvršne oblasti z referendumi kažeta na legitimnost in naraščajočo radikalnost sindikalne- ga delovanja ne le v Sloveniji, temveč širše v Evropi. "Velikemu delu evrop- skih voditeljev je skupna politična narcisoidnost, zaradi katere ne vidijo prsta pred nosom," pravi Semolič, k i se zaveda, da bodo politične elite v želji po omejevanju izražanja nasprotova- nja civilne družbe poskušale omejiti mehanizme, kot je referendum. "S tem bodo storili veliko napako. Posledica bi bila vedno večja otopelost ljudi in končno pojav novih alternativ za izra- žanje njihovih mnenj, k i bodo nepred- vidljive in ne vedno prijazne." Spodbuden prvi dan zbiranja podpisov Predsednik Zveze svobodnih sindika- tov Slovenije Du-šan Semo-lič je vče- raj na upravni enoti (UE) v Mariboru oddal podpis v podporo naknadnega zakonodajnega referenduma proti po- kojninski reformi. Semolič, k i je imel navsezgodaj srečanje s sindikalisti v Murski Soboti, nato na Ptuju in kasneje še v Mariboru, se je odločil izkoristiti pravico do oddaje podpisa v Mariboru, kar se mu je zdelo prav "tudi na simbol- ni ravni", ker je prepričan, glede na to, da je tu še vedno veliko industrijskih delavcev, da bodo te reforme prizadele prav njih. Sestanki so bili namenjeni dodatni motivaciji in pojasnilom pro- cedure zbiranja podpisov - list je na- mreč treba podpisati prav na uradu in ga nato overjenega oddati predstavni- ku sindikata (ti so pred vsemi UE). "V ZSSS se zavedamo, da je čas zbi- ranja podpisov izjemno pomemben. Ne bo preprosto v 35 dneh zbrati 40 tisoč podpisov, saj je treba iti na uprav- no enoto, tam pa imajo poslovni čas, k i pogosto sovpada z delovnim časom našega članstva. Hkrati vemo za po- skus politike, da bi s sprejemom skle- pa o ustavni presoji blokirala nadaljnje zbiranje podpisov. To je za nas sporo- čilo, da se politiki, vsaj nekateri, boji- jo odločanja ljudi i n želijo izkoristiti vse državne institucije, tudi ustavno sodišče, da bi jih ubranilo pred ugotav- ljanjem ljudske volje," je dejal Semolič. Sekretar OO ZSSS Podravje in Koroška Po-dpi-se za referendumo-malem delu zbi-rajo- tudi- mladi-. (Marko Vanovšek) Grego-r Cerar pa, da je včerajšnji dan mo. "Ljudje so že pred 8. uro čakali pokazal, da obstaja velik interes ljudi pred upravno enoto i n spraševali po zoper malo delo in pokojninsko refor- obrazcih." (tv)