URN_NBN_SI_DOC-6HVCJGSZ

226 Slika 1: Naslovnica iKnjige Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov Knežji kamen je ena izmed tem, katerih odmev v javnosti je precej večji kot pomen v znanosti. Ustoličevanje karantanskih knezov na Knežjem kamnu je bilo povod za že skoraj neštete spise, razprave, diskusije, knjige, članke in razmišljanja. Knežji kamen različni ljudje umeščajo v zavest javnosti na vse mogoče načine. Znanstvena dejstva pa so precej bolj skopa. Kamen so v deželni muzej v Celovcu prinesli s Sveškega po- lja, na katerem še danes stoji Vojvodski stol in kjer se razprostirajo ruševine rimskega mesta Viruna. Najstarejši zapis, ki omenja ustoličevanje na kamnu na Krnskem gradu, je iz sredine 14. stoletja. Na podlagi primerjave s starejšim opisom obreda z začetka 14. stoletja lahko sklepamo, da so leta 1335 iz dogajanja na enem prizorišču naredili dve ceremoniji na dveh prizoriščih: ustoličevanju na Knežjem kamnu na Krnskem gra- du je sledilo podeljevanje fevdov na Vojvodskem stolu na Sveškem polju. Obred ustoličevanje pa je vsaj pol tisočletja starejši. Njegovo izhodišče je predkrščan- ska religija, kakršno so poznali vsaj že v dobi indoevropske praskupnosti. Knežji kamen v zgodnjem srednjem veku najverjetneje ni bil povezan z obredom ustoličevanja, am- pak je bil vanj vključen šele v 14. stoletju. Prvotni kamen iz obreda, danes del vojvod- skega prestola, še danes stoji na Sveškem polju in se z njim ne kiti nihče (pregled v Pleterski, 1996; Dolenz in Baur, 2011, str. 6–22). B. Štular: iBook – a New Medium? , 223-231 Library, 56 (2012) 3