URN_NBN_SI_DOC-6HVCJGSZ

228 Slika 2: Ljubljana v prvi polovici 13. stoletja; grafična rekonstrukcija temelji na Florjančičevem ze- mljevidu iz 18. stoletja, upošteva pa znane podatke o topografiji srednjeveške Ljubljane. Seveda tržni kriteriji niso bili edino vodilo. Srednjeveška preteklost Ljubljane je na področju poljudnih objav močno deficitarna. V Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov Slovenije – COBIB.SI 2 je na primer dostopna samo ena knjiga s podobno tematiko iz zadnjega desetletja (Štih, 2010), eno zadnjih primerljivih del pa je katalog razstave izpred desetletja in pol (Dirjec [et al.], 1996). Ob tem pa imamo vtis, 3 da zanimanje za preteklost slovenske prestolnice od odmevnih arheoloških raziskav v središču mesta leta 2009 narašča. Vsi ti razlogi so privedli do odločitve, da je trenutek za predstavitev arheoloških razi- skav srednjeveške Ljubljane pravi. 2  Glej COBIB:SI: http://cobiss4.izum.si 3  Gre za osebni vtis avtorja, ki temelji na dobro obiskanih vodstvih po arheoloških najdiščih v času izkopavanj leta 2009 in 2010 in na vabilih za javne predstavitve ter izdajo poljudnih prispevkov o tej tematiki. V predhodnem desetletju takšnega odmeva avtor ni poznal. B. Štular: iBook – a New Medium? , 223-231 Library, 56 (2012) 3