URN_NBN_SI_DOC-6KXG5TPM

Šolska kronika • zbornik • 2 • 2007 330 sne kakovosti. Krpica je merila približno 30 cm². To “flikico” blaga sem čuvala, jo večkrat ogledovala, imela neko spoštovanje do nje, tako kot so nas učili v šoli spoštovati vojake, ker so naši čuvarji. Porodila se mi je neka ideja, ki sem jo uresničila. V starih krojnih polah ročnega dela sem našla vzorec. S pomočjo indigo papirja sem odtisnila vzorec na krpico. Vzorec je bil okrašen z zobčki in v sredini vrtnica z dvema cvetoma. Uspe- la sem in takoj začela z vso natančnostjo s tanko nitko vesti. Leta 1986 sem po spletu okoliščin prišla v Slovenski etnografski muzej, kjer so pripravljali razstavo “Slovenske ljudske vezenine”. Gospa dr. Marija Makarovič me je povabila k sodelovanju na razstavi in privolila sem. Ročna dela naše druži- ne, po domače “Klemenovi”, so bila opisana v “Vodniku po razstavi”, pod št. 15 geslo: Prtiček “Vrtnica za oficirja. Po kapitulaciji stare Jugoslavije leta 1941 sem našla na tleh med drugimi odvrženimi stvarmi belo oficirsko kapo. Kaj bi s kapo? Nič. Zato sem fino blago, ki je prekrivalo zgornjo stran kape, izrezala, na blago sem odtisnila vrtnice. Vezla sem jih z največjo natančnostjo. Prtiček sem dajala pod vazo kot okras na mizi.” Kapa, ki je ležala zavržena za šolskim zidom, vendar “najdenček”, je kot majhna “flikica” preživela drugo svetovno vojno in tudi osamosvojitev Slovenije, do danes. Ta mali prtiček z vrtnico poklanjam Slovenskemu šolskemu muzeju kot spomin na vse tiste, ki jim je bilo prekinjeno šolanje, učiteljem pa poučevanje v drugi svetovni vojni. “Vrtnica za oficirja”, vezla Štefanija Rostohar leta 1950.