URN_NBN_SI_DOC-7EJMQFER

Vladimir Rukavina: "Toliko čejeV DANES Pe-tra Zemljič Lent 2012 Nekaj drži kot pribito. Festivalu Lent je po devetnajstih letih uspelo odkleniti mariborsko mestno jedro. Sprehod skozi mesto, čeprav skoncentrirano v le šestnajstih dneh junija in julija, od Lenta preko Trga Leona Štuklja, Poštne ulice, Gosposke in Vetrinjske vse do Mestnega parka je pravi dokaz, da je mestno jedro predramljeno. Mnogi razmisleki o največjem festivalu v Sloveniji nas zmeraj pripeljejo še do enega zaključka. Da gre za nenavaden koncept, ki pa ima svojo logiko. Morda je takšna koncentracija dogodkov, ko se v dobrih dveh tednih zvrsti okoli 500 prireditev, resda nesmiselna in bi bila razpršenost bolj produktivna, vredna večje pozornosti, a festival je pač festival. Je praznik, ki ga ne moreš kar tako ukiniti. A želje, zahteve ali pozivi, kakor pač hočete, o festivalskih spremembah obstoječe ponudbe so na mestu, predvsem zato, ker je pred nami leto Evropske prestolni- ce kulture. Da bi festival porazde- lili vsaj na mesec ali dva in da je čas tudi za bolj specializirano vrhunsko dogajanje na vseh poljih umetnosti, se strinja tudi Vladimir Rukavina, a kaj, ko so denarne malhe bolj prazne kot polne. Dolgotrajnejše oblike praznovanja ne le s spektakelsko kulturo resda ne bo moč doseči z dosedanjimi sredstvi, je pa malo nenavadno, da naj bi lentovci za prihodnje leto za dodatno obogatitev od EPK-ja dobili 150 tisoč evrov. Pravzaprav je ta cifra bizarna, vredna temeljite debate, sploh če pomislimo na ptujsko kurentovanje, ki naj bi po neuradnih informacijah dobilo milijon evrov?! Že res, da bodo za nekaj dni pripeljali karnevalske skupine iz celega sveta, a tudi Mariborčani lahko pripeljejo najboljše iz vsega sveta. Primerjave so pravzaprav nepotrebne, ker dejstva govorijo sama zase, kako jih spodobno umestiti zaradi Evropske prestol- nice kulture, pa je naloga Vladimirja Rukavine in Mitje Čandra, ki ju družijo ideje, ambicije, zanos. Beograd, kulturna prestolnica sama po sebi, bo kandidiral za naziv EPK, ker so prepričani, da je njihova scena enaka že 30 let, a drugačni časi terjajo nov koncept, spremem- be. Zato selitev Večerovega odra na morda celo boljšo lokacijo ni vredna prevelikega hrupa, Art kamp, projekt, vreden najvišjih ocen, bo morda na njegovem prostoru s splavarskimi igrali dobil širša krila, Lent pa bo živel tudi, ko bo minilo šestnajst dni. Delnice nekaterih slovenskih podjetij so tako poceni, da jih bo začel prevzemati skorajda vsakdo, ki bo imel pet minut časa... LEVO SPODAJ Festival Lent 2012 po naj- boljšem scenariju klasični 16-dnevni paket, poletni vikendi in vsakodnevni A rt kamp, po najslabšem pa zgolj skrčena oblika letošnjega PETRA ZEMLJIČ Očitno nam je le uspelo, kajti Festival Lent se letos končuje brez ene same prijave ali pritožbe, v mestu se vse do polnoči in še čez dogaja obilica zani- mivih dogodkov, mestne ulice pa so polne ljudi, je letošnje dogajanje na de- vetnajstem festivalu tik pred sklenit- vijo povzel njegov prvi mož, direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina. "To je vzdušje, ki ga da Festival Lent, in podobnega pričakujem drugo leto, ko bo Maribor evropska prestolnica kul- ture," je še dejal Rukavina. Ne le EPK leta 2012, ampak 20. obletnica največ- jega slovenskega festivala sta dejstvi, ki bosta spremljali njegovo naslednjo edicijo, zato je, potem ko se je ta skle- nil v soboto, vprašanje, kaj nam bo prinesel prihodnje leto. Po naših pre- verjanjih bo več znanega šele v jesen- skih mesecih. Kako zapreti zaliv, postaviti večji oder "V načrtu je, da bi festival raztegnili čez vse poletje. Intenzivno bi trajal 16 dni, saj je to paket, zaradi katerega ljud- je zmeraj pridejo, a želimo si, da bi ga nadaljevali vsaj ob poletnih vikendih, seveda v sodelovanju z ostalimi produ- centi v mestu, veliko pa je odvisno od tega, kako bodo urejene nekatere žele- ne lokacije; ne vem, ali bo primerno usposobljeno prizorišče v Minoritih, ne vem, kdaj se bo začela gradnja na Rotovškem trgu, ne vem, kaj bo s Ko- roško cesto," neznanke našteva Ruka- vina. Na naše vprašanje, ali opravljajo svojo nalogo tudi tako, da pritiskajo na občinske veljake, odgovarja z da, zla- sti glede prostora pri Vodnem stolpu, kjer v sodelovanju z mestom, univer- zo, Granitom in Dravskimi elektrarna- mi iščejo možnosti, da bi zaliv zaprli, postavili večji oder, ki bi se "zlahka ali postavil ali podrl". Na tribunah bi bilo več prostora za gledalce, na odru pa bi lahko gostovala tudi kakšna opera ali muzikal. "Vse bi moralo biti znano že včeraj, ampak dobro, delamo na tem, sočasno pa čakamo na financiranje," Rukavina pogleda drugo plat meda- lje. Art kamp bi moral živeti celo poletje Proračun festivala, ki je ocenjen na 2,5 milijona evrov (denarja je okoli 1,8 milijona evrov, ostalo je prispevek v drugih oblikah), je sestavljen neka- ko takole: 80 odstotkov sredstev pri- spevajo sponzorji, mariborska občina okoli 200 tisoč evrov, ministrstvo za kulturo 50 tisoč evrov, javni zavod Ma- ribor 2012 EPK pa 250 tisočakov. Sled- nji naj bi drugo leto festivalu namenil 150 tisoč evrov, čeprav so v Narodnem Kako bosta 20. obletnica in EPK prihodnje leto zaznamovala Festival Lent? domu pričakovali vsaj desetkrat več. Kakorkoli, če bo ostalo pri letošnjem znesku, gledano v celoti, Festival Lent ne bo ponudil nič več kot letos, kvečje- mu manj, je prepričan Rukavina. "Toliko čejev je še v zraku. Poglej- te Art Kamp, ki bi takšen, kot je sedaj, moral živeti celo poletje, zato je nujno, da se v času EPK to uresniči. Imamo načrte z novim trgom in z ribniki v parku. Imamo zveze, imamo ljudi, ideje, le denarja ne. Dobim lahko ko- garkoli na tem svetu, a nič konkretno ne napovedujem, ker je slabo, če se po- govarjam brez predhodnega dogovora in pogodbe. Zadnji rok za jasne odgo- vore je jeseni," napoveduje Rukavina, ki stavi na programskega direktorja EPK Mitjo Čandra in njegov poziv, da kmalu spet sedejo in skozi izkušnje naj- dejo sinergijo, ki bo dodatno bogatila mestni utrip. A tudi občina bo mora- la razmisliti, je še prepričan Rukavi- na, kako povečati dotacije, ne glede na to, kaj daje v paket EPK. "Naj prev- lada pamet. V letu, ko je Maribor EPK, je treba neposredno večati sredstva za kulturo." Čas za premislek o smotrnosti festivala Kakšen festival si prihodnje leto pred- stavljajo v zavodu Maribor 2012 EPK, smo povprašali generalno direktori- co dr. Suzano Žilič Fišer, ki o finanč- nih okvirih ni govorila, je pa rekla, da je čas za premislek o smotrnosti in po- membnosti festivala za mesto. "Zagoto- vo je velik dosežek že tradicionalnost festivala in mu za to iskreno čestitam. Tako kot je širil svoj prostor v mestu, tako je širil tudi krog ljudi, katerim je namenjen. Menim, da je zelo zanimiv in kreativen preskok napravil na po- dročju dejavnosti, ki je usmerjena v najmlajše. Dejavnosti, ki jih obsega Art kamp, prinašajo zanimivo dogajanje in zaradi drugačnega pristopa naslavljajo drugačno publiko, kot smo je bili nava- jeni na obrežju Drave. Tovrstne usme- ritve bi želela videti v letu, ko festival praznuje dve desetletji in ko bo pred- stavljal pomembno dogajanje EPK. Menim, da bi bilo v letu 2012 smotrno razporediti vsebine na daljše časovno obdobje, kot smo ga bili vajeni doslej. Verjamem in želim si, da bo vsa umet- niška ponudba globoko domišljena, da bo festival ponujal kakovost na raz- ličnih umetniških področjih in prav v kulturno najpomembnejšem letu po- kazal najboljše, kar zmore. Predvide- vam, da bo festival pripravil vsebine v duhu EPK, ki sledijo trajnostni kompo- nenti in evropskemu duhu. Leto 2012 bo prelomno, ko bodo kulturniki po- kazali, kako sposobni so mobilizirati svoje umetniške moči. To pričakujem in želim." Nove zgodbe ali dodatne že obstoječih institu-cij? Programski del Festivala Lent 2102 je dogovor med zavodom Maribor 2012 EPK in Narodnim domom, pa pravi Danijel Sajko iz urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, bo pa to, kar spada v redni sklop Narod- nega doma, seveda sofinancirano iz občinskega proračuna. "Kolikor berem izjave, čutim nejevoljo, saj so bila pri- čakovanja Narodnega doma glede strukturnih sprememb in dodatnih fi- nančnih virov usmerjena v EPK. Nekaj so dobili, a očitno precej manj, kot so pričakovali, a to je zgodba med njimi in programskim svetom EPK. Za redno delovanje Narodnega doma torej nima- mo drugačnih izhodišč za leto 2012, saj so vsi presežki usmerjeni v EPK," poudarja Sajko. Naloga njihovega urada po njego- vih besedah je, da sestavijo predlog za proračun, izkupiček pa je zmeraj posledica finančne in politične disku- sije, sestavljen iz kompromisov, a prav nikogar posebej ne zadovolji. "Zmeraj dobimo manj, kakor predlagamo, a delež denarja za kulturo se v zadnjem času ni zmanjševal," zatrjuje Sajko in pri tem opozori še na eno točko, ki bo program EPK, ko bo ta dokončno znan, vključila v novi lokalni kulturni program. "Jeseni se bo iztekel sedanji lokalni kulturni program, strategija, ki je bila sprejeta februarja 2007. Ko bo program EPK dokončno izdelan, ga bomo uskladili z novo strategijo. In to je ta moment, ko se bodo premiki morali dogajati. Zavod EPK ima nalo- go, da pripravi serijo dogodkov v letu 2012, smo pa z njimi že začeli diskusi- jo, kateri so tisti programi, ki morajo biti trajno usmerjeni; ali so to nove zgodbe ali dodatne že obstoječih insti- tucij, kakšna bo dodatna organizacija in kakšen natančen načrt infrastruktu- re," je jasen Sajko, ki je prepričan, da bodo s tem dodobra pretresli obstoje- čo kulturno ponudbo v mestu in dobi- li odgovore, ali bodo prenovili Festival Lent, Festival Maribor ... Kaj nam bo ostalo po letu 2012, bo torej prinesla jesenska diskusija, seve- da pa je realnost odvisna predvsem od ene postavke: proračuna. Zgled za reševanje sporov V Dubrovniku se je v soboto končala šesta mednarodna konferenca Croatia Sum- mit, ki se je je udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor, beseda pa je tekla predvsem o vlaganjih in novem gospodarskem okviru v jugovzhodni Evropi ter nadaljevanju procesa širitve EU in varnosti v Sredozemlju. Hrvaška premierka Jadranka Kosor se je na dvostranskih srečanjih s predsedniki vlad držav EU po- govarjala tudi o postopkih ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z unijo in zatr- dila, da so ji vsi sogovorniki zagotovili "hitro in gladko ratifikacijo" dokumenta. Kosorjeva se je sestala tudi s Pahorjem, s katerim sta se strinjala, da je arbitraž- ni sporazum med Hrvaško in Slovenijo postal zgled za reševanje meddržavnih sporov in da je na tej podlagi treba nadaljevati proces Brdo. Pahor je poudaril, da brez zaupanja med njim in Kosorjevo ne bi bilo dogovora o arbitražnem spo- razumu in da bosta s Kosorjevo dala posebno težo procesu Brdo. Slovenski pre- mier se je ob robu konference v Dubrovniku srečal tudi s podpredsednikom avstrijske vlade in zunanjim ministrom Michaelom Spindeleggerjem, make- donskim kolegom Nikolo Gruevskim in namestnikom državne sekretarke ZDA Williamom Burnsom. (sta) Brez zaupanja ne- bi bilo dogovora o arbitražnem sporazumu, sta se- strinjala Borut Pahor in Jadranka Kosor. (Reuters)