URN_NBN_SI_DOC-7IXPCNIO

O sporočilih Sporočilo je po imenu poklicana človekova misel = rojeno znamenje, ki ga misel pozna po imenu. To ime ima dve plati: zapis in branje. Ti dve značilnosti se javljata tako raznovrstni in raznoliki v vseh časih, odkar ima človek človeku ali vesolju kaj povedati. To ime tudi deli sporočila na vsaj tri (ali štiri) velike družine: na vidna, tipna, slišna in mešana sporočila. Brez dvoma je knjiga kraljica med rojenimi s tem imenom, upoštevajoč da ta kraljica ni bila v vseh časih na pogled in otip pa tudi vlogo taka kot danes. Tako so knjižnice še do nedavnega zbirale, hranile in posojale predvsem vidna, bolj natančno, pisnasporočila, z iluminacijami, ilustracijami ali z reprodukcijami pa tudi mnogo tistega, kar je nastalo v slikarstvu. Ostala sporočila pa so se ohranjala le kot popisan dogodek v knjigah. Toda še tako lepo in zveneče opisana simfonija ali še tako slikovito in barvito predstavljeno likovno delo ostane vselej pripoved o nečem. In če se nas pri tem dotakne lepo in zveneče, slikovito in barvito, so se nas v resnici dotaknila le mojstrstva besedne umetnosti, ne pa likovne ali glasbene (res pa je, da nam daje odlična reprodukcija likovnega dela v knjigi marsikaj tega, kar sicer sporoča izvirno likovno delo). Ce na tem mestu pustim misli prosto pot, lahko knjigam in knjižnicam ob bok že zelo zgodaj v zgodovini postavimo nekatere "ustanove", ki so prav tako zvesto zbirale, hranile in dajale v uporabo predvsem nepisana sporočila, praviloma raznovrstna, tako da jih lahko mirno imenujem "medioteke", npr.: Prazniki (obredi) so bila (in so še danes) vsakoletna ali na drugače razdeljene časovne enote ponavljajoča se obnavljanja = branja = soudeleževanja pri DO­ GODKU. V sebi so "zbirala", "varovala" in "posredovala" udeležencem neko vednost npr. o: stvarjenju sveta in človeka, o moralnem, naravnem, pravnem, socialnem, zdravstvenem ... redu stvari. Ta sporočila so bila pisana z izreki, petjem, gibi, mimiko, liturgično in simbolno barvo, maskami, nošo, z dnevnim in letnim časom ..., ali Gotske katedrale, v katerih je bilo zbrano, hranjeno in posredovano veličastno znanje srednjeveške Evrope (portale teh katedral nekateri imenujejo "Biblia pauperum"). Oba slučajno izbrana primera sta bila v svojem času namenjena vsem ljudem zastonj, njih sporočila so se "brala" skupinsko in vsak je lahko svoje "branje" preverjal takoj in zrcalno v skupini z doživetjem. Nasprotno pa so takratna knjižna sporočila pripadata izbrancem, preverjanje branja (odziv) je bilo zasebno ali v zelo majhnih skupinah in je skoraj redno ustvarilo novo knjižno sporočilo, se pravi, da so spočetka brali največ pisatelji. Bi se za naš čas lahko reklo, da so stvari postavljene ravno narobe? Morda. Danes zelo veliko ljudi "pozna" klasične mojstrovine svetovne literature samo po odlomkih ali obnovah ali celo posrednikih, ki so zelo daleč od izvirnega besedila (npr. igrača). Se pravi, da postaja za mnoge udeležba pri branju pisnega sporočila (beri knjižnega) na neki način skupinska in tudi preverjanje tega branja nekako zrcalno v skupini, toda za razliko od prej omenjenih primerov, zdaj v skupini "enakih" (statusne družabnosti, bralne značke,