URN_NBN_SI_DOC-7IXPCNIO

literarna berila, maskote po literarnih predlogah, imena in liki raznih industrijskih izdelkov ali imena podjetij...) in tudi doživetje "dogodka" ni več bistvo preverjanja branja, ampak statusno ali prestižno vključevanje v občestvo ali faktografsko izpolnjevanje norm določene skupine (npr. šole). Po drugi strani pa sporočila, ki so bila prej brana v velikih mešanih skupinah in se je njih branje preverjalo zrcalno v skupini z doživetjem (danes so se od tega ohranile npr. maše, koncerti, kino, pustovanje, gledališče...) postajajo z novimi AV zapisi vse bolj osebna izbira, zasebno "branje" in preverjanje tega branja. Za razliko od pravih knjig so seveda AV zapisi razširjeni mnogo bolj, a bi težko rekel, da ima njih branje sorazmerno toliko ustvarjalnih posledic. O knjižnici Knjižnica zbira, hrani in posoja (omogoča branje) vsa sporočila (ne le v trdno, iz večjega števila tiskanih listov zašite zvezke, kot opredeljujejo knjige, leksikone in slovarje - zapisana), se pravi: na sodobne, običajno dostopne, najrazličnejše pisne podlage pisana, risana, slikana, gravirana, tiskana, fiksirana ali z valovanjem tako ali drugače zaznamovana sporočila. S premišljenim izborom teh knjižnih in neknjižnih sporočil, z izborom, ki ne zgreši nobene kvalitete, z mislijo, da je obiskovalec knjižnice predvsem bralec, ki bere knjižnico v celoti in njena posa­ mezna sporočila, ter s postavitvijo (kolikor je to mogoče) v "enem nivoju", se knjižnica obiskovalcu predstavi kot model vesolja (snovi) s svojimi telesi, skupi­ nami in zakonitostmi (C, P, M, UDK ...) in nanj učinkuje dvosmerno: V S E O B S E G A JO C E T ^^p ro d ira jo če = izvirajočgr^ ~ VSEOBSEGAJOČE in vase ukrivljeno kot vesolje. Primer: Slučajni "popotnik" po vesolju uzre planet Zemljo, ki je kot modrozelen pisan metulj. Moral se bo spustiti (premagati določeno razdaljo) na površje Zemlje, na kak travnik, da bo na kakem cvetu zares zagledal drobno modrozeleno utripanje, ki mu mi pravimo metulj, ta pa mu bo lahko odkril ozvezdje žuželk: