URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

5 i t j?rij?iw1) PREIZKUSITE SE NA IN ODKRIJTE SVOJ POTENCIAL WWW.PRIPRAVI.SE Ljubljanska borza s krepko rastjo tečajev Osrednji borzni indeks SBI TOP je včeraj na Ljubljanski borzi pridobil 2,44 od- stotka in trgovanje končal pri 625 indeksnih točkah. Zgolj z delnicami prve kotacije je bilo včeraj 1,43 milijona evrov prometa, še 170 tisoč evrov pa z osta- limi vrednostnimi papirji. Po rasti so izstopale delnice Heliosa (+13,2 odstotka), Nove KBM (+6,6), Pozavarovalnice Sava (+5,6), Petrola (+3,8) in Telekoma Slove- nije s skoraj triodstotno rastjo. Tudi delnica novomeške Krke, ki je bila najbolj prometna z 870 tisoč evrov, je pridobila poldrugi odstotek vrednosti. Med bolj prometnimi delnicami Ljubljanske borze sta včeraj dan z negativnim predzna- kom končali le delnici Gorenja in Aerodrom Ljubljana. Včerajšnje dogajanje na Ljubljanski borzi je bilo tako povsem v nasprotju s tistim na evropskih borzah, kjer so delnice v povprečju izgubljale tri do štiri odstotke vrednosti. Ali je šlo za "muho enodnevnico" ali pa tečaje na Ljubljanski borzi morda poganjajo do- ločena prevzemna pričakovanja, bo vidno v prihodnjih dneh. (dt) Večja pričakovanja AUKN pri Elektru Celje Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pričakuje, da bodo elekt- rodistribucijska podjetja imela v poslovnem letu 2011 večji bilančni dobiček kot v preteklem poslovnem letu in s tem zagotovila ustrezno izplačilo divi- dend vsaj na letošnji ravni (ali več) ter da bosta vodstvo in nadzorni svet Elektra Celje uspešno upravljala družbo, ki mora dosegati vsaj 4,1-odstotno donosnost na sredstva (ROA) in vsakoletno dividendno donosnost lastniškega kapitala vsaj v višini enega odstotka. Agencija ugotavlja, da Elektro Celje v letu 2010 dosega donosnost kapitala (ROE) v višini 4,5 odstotka in donosnost sredstev (ROA) v višini treh odstotkov, ter pričakuje, da se bo posebna skrb organov vodenja usmerila na povečevanje dobičkonosnosti odvisnih družb in da bodo podpira- li le tiste nove projekte, ki prinašajo ustrezne donose, kar je opredeljeno z ener- getsko sektorsko politiko. Agencija pričakuje tudi revizijo investicijskih poslov v preteklih štirih letih. Predvsem se pričakuje revizijo ustreznosti planiranja (kriteriji za izbiro in ran- giranje), spremljanje izvajanja in nadzor nad realizacijo skladno z investicijsko dokumentacijo (stroški in roki). Agencija pričakuje, da bosta uprava in nadzor- ni svet o ugotovitvah revizij poročala delničarjem na skupščini takoj, ko bo to mogoče. (gr) Varnost in donos - VAŠA ZMAGOViTA KOMBiNACiJA: združuje dva dobra produkta: top depozit (50 % vplačil) in vzajemne sklade (50 % vplačil), pri čemer z vsakim produktom v času naložbe upravljate ločeno 55 • 1 PROBANKA -I finančna skupina www.probanka.si B A N KA S L O V E N I JE Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 4. oktobra 2011 ZDA USD 840 1,3181 Japonska JPY 392 101,08 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,908 Danska DKK 208 7,4426 Velika Britanija GBP 826 0,85650 Madžarska HUF 348 299,63 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7092 Poljska PLN 985 4,4069 Romunija RON 946 4,3270 Švedska SEK 752 9,1628 Švica CHF 756 1,2169 Norveška NOK 578 7,8360 Hrvaška HRK 191 7,5070 Rusija RUB 643 43,3350 Turčija TRY 949 2,5056 Avstralija AUD 036 1,3984 Brazilija BRL 986 2,5024 Kanada CAD 124 1,3923 Kitajska CNY 156 8,3858 Hongkong HKD 344 10,2623 Indonezija IDR 360 11732,79 Izrael ILS 376 4,9600 Indija INR 356 65,1240 Južna Koreja KRW 410 1577,55 Mehika MXN 484 18,4850 DELAVSKA HRANILNICA d.d. www.delavska-hranilnica.si VEZAVA DEPOZITA NA 24 MESECEV PO ODLIČNI 4,40% ODRESTNI MERI Primor je lahko reši ali potopi država Od nekdanjih gradbenih velikanov v Sloveniji je ostalo le še Primorje, ki pa ima blokirane račune zaradi dolga davčni upravi ROSANA RIJAVEC Na Ajdovskem, kjer je Primorje še vedno spoštovano pod- jetje, ki daje kruh in zaposlitev številnim domačinom, je slišati številne kritike čez državo in podjetja v večinski državni lasti. Z večjim številom investicij bi lahko rešili marsikaterega gradbinca in zaposlitve delavcem. Nihče ne podpira divjega lastninjenja in grabežljivosti vodilnih v gradbenih podjetjih, vendar bi ta problem morali rešiti na drugačen način. Državne družbe Primorju dolgujejo devet milijonov Z blokado bančnih računov Primorja so dosegli le to, da delavci niso dobili v celoti izplačanih avgustovskih plač in da delovni stroji stojijo zaradi neplačila naftnih derivatov. Kljub minimalni plači, ki so jo delavci Primorja vendarle prejeli, mnogi ne želijo stavkati, saj se zavedajo, da bi tako svoje podjetje dokončno pokopali. Počakati želijo še kakšen dan ali dva, če bo vodstvu resnično uspelo prodati nepre- mičnino in s tem denarjem poplačati preostali del avgu- stovske plače. Veliko bo odvisno od današnjega sestanka sindikalnih predstavnikov z vodstvom, ki je napovedan v popoldanskih urah, sindikalisti pa ob tem napovedujejo, da se kljub vsemu na stavko že pripravljajo. Velike likvidnostne težave pa bi lahko kaj hitro rešili, če bi država vztrajala pri izvajanju zakonov, ki jih sama spre- jema. Družbe v večinski državni lasti so namreč Primorju po neuradnih informacijah dolžne okrog devet milijonov evrov za dela, ki so bila že izvedena in so računi že zapa- dli v plačilo. Največji dolžniki so investitorji Teš 6 in del na gorenjskem odseku avtoceste. S plačilom teh računov bi precej pripomogli k likvidnosti družbe, največje slovenske banke pa so družbi že odobrile moratorij na odplačevanje posojil za šest mesecev. Tudi večja gradbena dela, ki jih je Primorje pridobilo v tujini, ne zadoščajo za preživetje podjetja v tako velikem obsegu. Zato bo verjetno potrebno odpuščanje. Črnigoj odšel, zamenjavo išče NLB? Družbo pa je že zapustil dolgoletni prvi mož Dušan Črnigoj, ki je bil v Primorju zaposlen vse od zaključka študija leta 1974, vodil jo je kar 27 let. S tem je dal možnost "prihoda novega zunanjega člana upravnega odbora, ki bo predlagan s strani bank upnic, s čimer je dana vsa možnost za uspe- šno nadaljevanje poslovanja Primorja". Neuradno naj bi za njegovim odstopom stala Nova Ljubljanska banka, ki bi na vodilno mesto rada pripeljala svojega človeka. S padcem Primorja bi država izgubila še zadnjega grad- benega velikana, kjer je kljub vsemu nakopičenega tudi precej znanja in je zaposlenih precej vrhunskih gradbenih Dušan Črnigoj se je odločil, da se umakne, nekateri napovedu- jejo, da bi upnice na njegovem mestu rade videle direktorico Rimskih term Marjano Novak. (Tit Košir) strokovnjakov. Tako bo državi ostalo le še to, da bo za večja gradbena dela najemala tuje gradbince, ki bodo v Sloveniji najemali podizvajalce in jih po zaključku del pustili brez plačila. Take izkušnje imajo na Vipavskem z družbo Vidoni, ki se je toliko časa pritoževala, da je dobila gradnjo hitre ceste Podnanos-Razdrto, podizvajalci pa še dve leti po za- ključku gradnje niso dobili zasluženega denarja. Domače gradbince bi do poplačila država še lahko prisilila, tujci pa v Slovenijo ponavadi le pridejo, poberejo denar in odidejo. Mogoče pa komu tak način tudi ustreza in bo zato nare- dil vse, da bo po Vegradu, SCT-ju, Cestnem podjetju Maribor in številnih drugih gradbenih podjetjih zdaj propadlo še Primorje. S tem bi slovenski trg na milost in nemilost pre- pustili tujim gradbincem, saj majhna domača podjetja ne bodo več sposobna izvajati večjih projektov. O čezmejnem sodelovanju in zaposlovanju žensk Za čezmejno območje avstrijske Štajerske in Podravja sta značilni visoka brezposelnost, še posebno žensk, in pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov ZORA KUŽET V okviru projekta Good news, čez- mejnega projekta za povečanje kon- kurenčnosti regij, so včeraj v graškem kongresnem centru predstavniki Eko- nomskega inštituta Maribor, centra razvoja človeških virov, Regionalne- ga sklada dela Podravje, Zavoda RS za zaposlovanje in Mariborske razvojne agencije ter trije partnerji iz Avstri- je (eb Management, Nowa in Prisma) na konferenci z naslovom Čezmejno sodelovanje za podporo zaposlova- nju in kvalifikacijam žensk ponovno opozorili na težave na trgu dela čez- mejnih območij avstrijske Štajerske in Podravja. Za to območje sta značilni visoka brezposelnost, še posebej žensk, in pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov. Izzivi, s katerimi se regiji soo- čata, so prepoznavanje neizkoriščenih kadrovskih potencialov, povečanje za- poslenosti, odpravljanje stereotipov pri izbiri poklica in stroke, zmanjše- vanje razlik med spoloma ter izbolj- šanje dostopnosti in udeležbe obeh spolov na trgu dela. V sosednji avstrij- ski Štajerski so že pred leti razvili nove metode in pristope k povečevanju za- poslitvenih priložnosti za ženske ter za razvoj trga dela. Včeraj so na konferenci posebno pozornost namenili prav zaposlitve- nim priložnostim za ženske na slo- venskem in avstrijskem trgu dela, predstavniki vključenih podjetij, tako slovenskih kot avstrijskih, udeleženke programov usposabljanj in predstav- niki institucij trga dela pa so ob tej priložnosti razpravljali o konkretnih aktivnosti projekta Good news. Vrednost projekta je poldrugi mi- lijon evrov, poteka pa od aprila 2009 in bo sklenjen marca 2012. Sofinan- ciran je s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, službe Vlade RS lokalno samoupravo in regionalni razvoj in avstrijskega zveznega mi- nistrstva za delo, socialne zadeve in zaščito potrošnikov. Partnerji projek- ta so organizirali že štiri srečanja za podjetja s področja kovinarstva in lo- gistike, od tega tri bilateralna, in na podlagi ugotovljenih potreb v pod- jetjih, ki so izrazila interes za sode- lovanje, pripravili podlage za razvoj programov usposabljanja v kovinar- stvu in logistiki po meri podjetij. Osem podjetij, večinoma s področja kovinarstva, sodeluje v pilotnih pro- jektih z namenom uvajanja načela enakosti spolov pri zaposlovanju, ra- zvoja modela kompetenc in pripra- ve načrta podjetja, prijaznejšega do zaposlovanja žensk. Ključne aktiv- nosti projekta so osredotočene na tri področja: ozaveščanje podjetij in krepitev njihove usposobljenosti za uspešno načrtovanje in razvoj kadrov ter integracijo načela enakosti spolov v poslovno prakso; spodbujanje žensk za prevzemanje aktivne vloge pri na- črtovanju kariere in poklicno uvelja- vljanje v netradicionalnih poklicih ter krepitev bilateralnega sodelovanja in razvoj podpornega okolja za poklicno uveljavljanje žensk ter njihovo enako- pravnejše vključevanje na trg dela. Projekt vključuje širok seznam ak- tivnosti za podjetja iz obmejne regije: informativna srečanja, delavnice, in- dividualno svetovanje, strokovno pomoč pri pripravi in izvajanju pilo- tnih projektov s poudarkom na ena- kosti med ženskami in moškimi in podobno.