URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

sreda, 5. o k t o b ra 201 ZNANJE s o l s t v o @ v e c e r . c om 13 V knjižnico tudi ponoči, a takrat javni potniški promet spi Slovenske visokošolske in nacionalne knjižnice, ki jih obiskujejo študenti, v nasprotju z nekaterimi v tujini hitreje zapirajo svoja vrata, prav tako pa že čutijo posledice krize, ko je finančnih sredstev za razvoj premalo FRANJA ŽIŠT Študenti so znova napolnili predaval- nice, kaj kmalu po prvih predavanjih pa bodo tudi knjižnice in čitalnice. V tujini se univerze in fakultete s svojimi knjižnicami ponašajo, z njimi vabijo bodoče študente. Pri nas tega še ni za- znati v veliki meri, tako najstarejša slovenska univerza v Ljubljani poudar- ja, da ima "bogato založene knjižnice", ne predstavi pa drugih prednosti. So za to, da knjižnic v borbi za študente ne postavljamo v ospredje, krive raz- mere in položaj, v katerem so se znašle slovenske knjižnice, ali nam primanj- kuje tudi nekaj drugačne miselnosti, smo povprašali dr. Melito Ambrožič, svetovalko direktorice NUK za knji- žnični sistem Univerze v Ljubljani. Enostavna primerjava knjižnic s tujino zaradi različnih modelov razvo- ja visokega šolstva in visokošolskih ustanov ter različno dolge tradicije ni mogoča, uvodoma poudari sogovorni- ca. "Nekaj stoletij razvoja in vlaganj v pedagoško in znanstvenoraziskovalno dejavnost, tudi v potrebno infrastruk- turo, v katero sodijo knjižnice, pomeni ne le zagotavljanje boljših pogojev za pedagoško in raziskovalno osebje ter študente, ampak tudi čas za vzposta- vitev tako imenovanega akademskega ugleda, odličnosti visokošolskih usta- nov ter njihovo visoko vrednotenje v akademskem in širšem okolju," pravi. Hiter razvoj britanskih in ameriških knjižnic "Hiter razvoj lahko zaznamo v prej- šnjem stoletju v primeru ameriških in britanskih univerzitetnih knji- žnic, kjer se je pokazalo, da kampusni razvoj univerz omogoča racionalizaci- je delovnih procesov, lažjo organiza- cijo dejavnosti in finančne prihranke. Številne države v svetu so na podro- čju prostorskega in organizacijske- ga modela v razvoju univerz sledile anglosaškemu primeru," pojasnjuje Melita Ambrožič. V Sloveniji organizacijski model visokošolskega knjižničarstva pač sledi organizacijskemu modelu viso- košolskih ustanov, razlaga sogovorni- ca. "Zato imamo veliko visokošolskih knjižnic, prostorsko na več lokacijah, imamo tudi primere večjega števila oddelčnih knjižnic znotraj stavbe vi- sokošolskega zavoda, ki sodijo v eno visokošolsko knjižnico. Takšna razdro- bljenost vpliva tudi na njihov razvoj. Večje visokošolske, zlasti univerzite- tne knjižnice, ki imajo boljše pogoje za delo, beležijo tudi hitrejši razvoj in lažje sledenje trendom v svetu." Pri nas imamo kar nekaj viso- košolskih knjižnic, ki sledijo razvo- ju nekaterih knjižnic v svetu ali ga celo presegajo, razmišlja Ambrožiče- va. "Knjižnice, ki imajo enega ali dva zaposlena, pa nikakor nimajo pogo- jev za izvajanje vseh nalog visoko- šolskih knjižnic, zato je v primeru organiziranosti našega visokošolske- ga knjižničarstva še veliko prostora za razmišljanje o izboljšavah in raciona- lizacijah." Odprto zvečer in ponoči Čeprav se na prvi pogled zdi, da so v času vedno novih tehnologij knjižnice bolj prazne, ni tako, razlagajo bibliote- karji. Obisk knjižnic narašča. V tujini so odprte celo ponoči, česa takega si pri nas ne znamo predstavljati. Cen- tralna tehniška knjižnica (CTK) Uni- verze v Ljubljani je poskusno odprta do polnoči in polna do zaprtja. Tudi Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) Ljubljana poskusno podaljšuje odprtje knjižnice. "Potrebe študentov so se, zlasti z bolonjsko prenovo študija, spremeni- le. Čez dan več časa preživijo na pre- davanjih in vajah in knjižnico obiščejo za uro ali dve. V miru pa mogoče želijo pristopiti k študiju šele v večernem času," pove sogovornica. CTK in NUK sta se že spomladi lotila skupnega projekta, s katerim bodo ugotovili potrebe uporabnikov po fizičnih prostorih (čitalnicah), po načinu njihove uporabe, potrebah po času odprtosti ... "Po izvedeni spletni anketi, ki so jo uporabniki obeh knji- žnic izpolnjevali v maju, smo se odlo- čili za enomesečno testno podaljšanje odprtosti čitalniških prostorov. CTK ravno zaključuje testno obdobje, NUK ga bo izvajal v oktobru," razlaga Am- brožičeva in opozori na neskladnost odprtja knjižnic in javnega potniškega prometa. "Daljša odprtost knjižnic ne more biti le projekt knjižnic in njiho- vih neposrednih financerjev, ampak tudi univerzitetnih mest. Lahko se odgovornosti izognemo in rečemo, saj podatki kažejo, da jih zanimata le študij in uporaba prostorov do polno- či. Seveda, uporabnik o čem drugem ne bo razmišljal, če pa najprej v mestu nima kje brezplačno parkirati, študent lahko z zneskom nekajurne parkirni- ne v parkirni hiši nabavi prehrano za cel dan, in drugič, ne more upora- biti javnega prevoza, ker ima slednji ponoči pavzo." Izposoja tiskanih virov upada "Rezultati mednarodnih študij o delo- vanju visokošolskih knjižnic v zadnjih letih kažejo, da se po zaznanem trendu upadanja fizičnega obiska in izposo- je klasičnih virov nekje po letu 2003, trend spreminja, zlasti ga je mogoče zaznati v ameriškem visokem šol- stvu, pa tudi že pri nas - knjižnice, ki jim uspe svojo ponudbo virov, storitev in fizičnega prostora prilagoditi potre- bam uporabnikov, postajajo za upo- rabnike ponovno bolj zanimive kot fizični prostor," razlaga sogovornica. Upada zanimanje za izposojo ti- skanih virov, izjema so določena znanstvena področja, kjer so izvirni viri temeljni za študij in preučevanje, uporabniki želijo čim več virov v ele- ktronski obliki, čim enostavneje do- stopne, v čim krajšem času in s čim manjšimi stroški, našteva Melita Am- brožič. "Študentje potrebujejo, kljub sposobnosti sprehajanja in komuni- ciranja v virtualnem svetu, veliko pomoči pri opredelitvi svoje infor- Zakaj je solata tako zdrava Zdravega prehranjevanja ni brez solate: ta skoraj ne vsebuje kalorij, nasiti te in poleg tega priskrbi dra- gocene rastlinske snovi. A se najdejo tudi kritiki zelenih listov, v Nemči- ji denimo prehranjevalni guru Udo Pollmer. Ta živilski kemik pravi, da bi mirne duše lahko uživali tudi pa- pirne robčke, češ da imajo približno enako hranilno vrednost kot zelena solata. Nasprotniki solate so pripravi- li enostaven izračun: zelena glavna- ta solata vsebuje na sto gramov kar 95 gramov vode in zagotovi samo 12 kalorij; če naj bi se človek razumno nasitil, bi torej moral pojesti več kilo- gramov solate. Živilski fiziolog Bern- hard Watzl z Inštituta Maxa Rubnerja v Karlsruheju jim odgovarja, da to ne drži. Možgani namreč že prek obsega solate sporočajo, da "prihaja hrana", in tako kljub malo kalorijam nastane učinek sitosti. Kdor je solato na začet- ku kosila, mu potem ni toliko do tega, da bi si napolnil želodec. Zato je solata primerna za ohranjanje zdrave teže, poudarja Watzl. Marinada s kisom pa dodatno skrbi za linijo, saj kis zavira vsrkavanje, torej upočasni sprejema- nje ogljikovih hidratov, ki povzročajo debelost, v kri. Vendar solata ne koristi le postavi: sveža in hkrati zrela solata nas oskrbi s številnimi sekundarnimi snovmi, denimo karotinoidi, flavonoidi, fito- sterini ali polifenoli, ki preprečuje- jo obolenja srca in krvnega obtoka, dodaja Watzl. Glavnata solata pozimi vsebuje večjo količino nitrata, ker se sprejeta količina dušika ne predela, torej je tako rekoč nezrela. Za visoke odmerke nitrata sumijo, da povzro- čajo raka. Zato so v hladnem delu leta bolj zdrave in okusne klasične zimske vrste, torej motovilec in radič. Zato je solate najbolje uživati v tistih mese- cih, ko je njihova sezona. Takrat obi- čajno izvirajo z lokalnega območja, tako da so poti njihovega prevoza krajše in pridejo na mizo bolj sveže. Poln okus in vonj sta praviloma izraz višje hranilne vrednosti zelenjave, po- udarja Watzl. Italijanska raziskava, ki je zajela enajst udeležencev, je potrdila, da lahka sveža zelena solata v krvi poveča antioksidativnost, torej spo- sobnost vezanja škodljivih prostih radikalov. Rimski raziskovalci so pre- učevali krvno plazmo testirancev, potem ko so ti zaužili najprej svežo, kasneje pa uskladiščeno, zapakirano glavnato solato. Pri tem se je poka- zalo, da kolikor bolj sveži so bili listi, toliko bolj je to koristilo njihovemu zdravju. Medtem ko so listi sveže po- brane zelene solate dve do tri ure po zaužitju sprostili kvercetin, vitamin C, betakaroten, kumarinsko in kavno kislino, pa po zaužitju pakirane solate niso zaznali primerljivega učinka. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so v času vedno novih tehnologij knjižnice bolj pra- zne, ni tako, razlagajo bibliotekarji. Obisk knjižnic narašča. (Canstockphoto) macijske potrebe, določitvi iskalne strategije in orodij za preiskovanje, pri selekciji virov in njihovi uporabi - tukaj knjižnica ponuja dodano vre- dnost, saj se neposredno vključuje ne le v distribucijo znanja, ampak tudi v proces njegovega nastajanja." Vrnitev k pisalnemu stroju? Slovenija v povprečju nekoliko zaosta- ja za razvojem v državah, kjer dosegajo na področju visokošolskega knjižni- čarstva najhitrejše razvojne premike. Sogovornica izpostavi ameriško in bri- tansko knjižničarstvo, Francijo, Švico, Nemčijo, skandinavske države, Av- stralijo, Novo Zelandijo, Singapur, Ki- tajsko, Japonsko, Južno Korejo. "Letos sem na mednarodni konferenci prvič predstavitve kolegov iz drugih držav spremljala z zaskrbljenostjo. Pokazalo se je, da ekonomska kriza in finančne restrikcije niso ustavile njihovega ra- zvoja visokošolskih knjižnic niti niso bistveno vplivale na njihove proraču- ne. Nasprotno, številni so v minulem letu prejeli zajetna dodatna sredstva za digitalizacijo fondov, razvoj mobilnih storitev. Mi pa lahko predvidevamo, da se bodo sredstva za visokošolske knjižnice še krčila, ustavljamo inve- sticije in investicijsko vzdrževanje, počasi bo začela odpovedovati raču- nalniška oprema, strežniki," oriše si- tuacijo visokošolskih knjižnic Melita Ambrožič, ki si ne zna predstavlja- ti, kako bo potekal naš razvoj. "Če se bo še nekaj časa nadaljeval dosedanji način reševanja iz ekonomske krize, se bojim, da se bomo vrnili k ročnim pisalnim strojem in papirnim katalo- žnim karticam." Znanost je s svojim preučevanjem sekundarnih rastlinskih snovi šele na začetku, vendar naj bi že držalo kot pribito, da imajo sekundarne spoji- ne pozitiven vpliv na naše zdravje, da denimo lahko varujejo pred arterio- sklerozo in visokim krvnim tlakom. Ljudem, ki pogosto uživajo špina- čo in solato, poleg tega grozi manjša nevarnost obolenja za sladkorno bo- leznijo tipa 2, je pokazala metarazi- skava britanskih znanstvenikov okrog Patrice Carter z univerze v angleškem Leicestru. Raziskovalci menijo, da je za to zaščito poleg antioksidantov, ki jih vsebuje zelenjava z zelenimi listi, zaslužna visoka vsebnost magnezi- ja. V raziskavi so ocenili skupno šest raziskav iz ZDA, Kitajske in Finske, v katerih je več kot 220.000 udeležen- cev sodelovalo štiri, šest in 23 let, in ugotovili, da dodatno uživanje pol- drugega obroka zelenjave z zelenimi listi na dan za 14 odstotkov zmanjša nevarnost sladkorne bolezni, je pove- dal avtor študije profesor Jim Mann in dodal, da bi morala enega od petih obrokov zelenjave in sadja na dan (za obrok veljata tudi dva korenčka ali eno jabolko), ki jih zmeraj priporoča- jo, v idealnem primeru tvoriti listna zelenjava. K tej poleg zelene solate, špinače, endivije in kreše in pozimi motovilca med drugim sodijo krmni ohrovt, brstični ohrovt, blitva in kitaj- ske različice zelja. (spiegel.de ) SLIKE Z USMRTITVE (sobota, 15. 10., ob 20.30) KNAPI SLIKARJI (ponedeljek, 17. 10., ob 18.30) GOGA, ČUDOVITO MESTO (torek, 18. 10., ob 21.00) ZLATI ZMAJ (četrtek, 20. 10., ob 19.00) MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI (četrtek, 20. 10., ob 21.00) Maribor, 14.-30. oktober 2011 K l u D v e cer Večer podeljuje naročnikom in članom VMS 40 brezplaCnih vstopnic za predstave I V E Č E R vms! V žrebu za dve brezplačni vstopnici sodelujete tako, da pošljete SMS-sporočilo z vsebino Večer BOR s svojim imenom, letnico rojstva in poštno številko na 2929. Povratni SMS je brezplačen. (Primer: Vecer BOR Marko 1981 2000). Prijavite se lahko do ponedeljka, 10. 10., do 11. ure. Da, želim sodelovati v nagradnem žrebanju za dve brezplačni vstopnici za predstavo Borštnikovega sreCanja. 6~ Ime in priimek _ . Podpis Navedeni podatki so točni in s podpisom dovoljujem, da jih ČZP Večer, d.d., uporabi pri izvedbi nagradne igre. Kupon vrnite do ponedeljka, 10. 10., na dopisnici na naslov: ČZP Večer, 2504 Maribor. Rezultate žrebanja bomo objavili v Večeru v sredo, 12. 10. Pravila Večerovih nagradnih iger so na www.vecer.com/klub. Če sodelujete v akciji tako, da pošljete SMS-sporočilo, boste postali član SMS-kluba (VMS). Pogoji sodelovanja so objavljeni na strani www.smscity.net/vecer. Člani VMS-a sodelujete v večini nagradnih žrebanj in dobivate največ eno reklamno sporočilo na teden po največ 0,21 EUR. Sodelujete lahko preko operaterjev Mobitel, Simobil, Debitel in Izi Mobil. Cena poslanega SMS-a je po ceniku operaterja, povratni SMS je brezplačen. Iz VMS-a se lahko kadarkoli odjavite tako, da pošljete SMS Vecer stop na 2929.