URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

"Zdi se, da se Sedmo nadstropje nagiba od obupa k upanju, od realizma k absurdu, od apatičnega egoizma do iskrenih ostankov človeške srčnosti." (Boris Vugrinec) v Črna komedija o sedmem nadstropju Drugo premiero v mariborski Drami režijsko podpisuje režiser mlade generacije Luka Martin Škof PETRA ZEMLJIČ Drama Slovenskega narodnega gleda- lišča Maribor bo v petek, 7. oktobra, v Stari dvorani uprizorila črno komedi- jo Morrisa Panycha Sedem nadstro- pij. Režiser je Luka Martin Škof, ki ga odlikuje lucidni, večplastni in duho- viti način režiranja, kar dokazuje tudi nagrada Satir za režijo na 9. Festivalu SKUP na Ptuju, ki jo je dobil za Jesi- hov Triko v SLG Celje. Sedem nadstro- pij je prva Škofova režija pod okriljem Drame SNG Maribor. Avtor dela je kanadski dramatik, režiser in igralec. Napisal je več kot dvajset dram, ki jih uprizarjajo gle- dališča po vsem svetu. Igra Sedem nadstropij je bila prvič uprizorjena leta 1989 v gledališču Arts Club The- atre Company v Vancouvru. Uspešna uprizoritev je avtorju prinesla svetov- no slavo, prejela kar nekaj kanadskih nagrad in postala hit. Dramaturginja predstave Maja Borin avtorju pripisu- je prefinjen občutek za intelegenten črni humor, s katerim zarisuje tanko črto med komedijo in tragedijo, resni- co in fikcijo, omejenostjo in brezkonč- nostjo, življenjem in smrtjo. "Zdi se, da se Sedmo nadstropje nagiba od obupa k upanju, od realizma k absurdu, od apatičnega egoizma do iskrenih ostan- kov človeške srčnosti. Na prvi pogled prebivalci sedmega nadstropja niso videti nič posebnega, a ekscentrične situacije, v katere se zapletajo ob pri- sotnosti Moškega, jih razkrivajo kot čudne, prismuknjene, psihotične, de- viantne ... Resnica njihovih bivanj se kaže skozi iskanja absurdnih užitkov ali, kot pravi Virginia Woolf v Gospe Dalloway, resnica je pač taka, 'da člo- veška bitja ne čutijo ne dobrote ne vere ne ljubzeni, če jim to ne poveča trenu- tnega užitka'," je med drugim še zapi- sala Borinova v gledališkem listu. Zgodba sedmega nadstropja je na- slednja: ko se moški povzpne v sedmo nadstropje, da bi se odločil, ali bo končal življenje ali ne, se zaplete v življenja tam- kajšnjih stanovalcev. Eden za drugim mu razkrivajo svoje osebne zgodbe, mu ponujajo pijače, tablete, cigarete, prija- teljstva in izpovedi. Ker so omejeni v svojem lastnem svetu, pa ga nihče ne zmore vprašati, le kaj počne na okenski polici. O svojem dramskem delu Panych pravi, da se boji pisati nekomedijske tekste, saj bo izpadel melodramatično. "Ne morem pisati o aktualni politiki. Mislim, da sem tukaj že dovolj dolgo, da vem, da nekatere stvari ne trajajo, trendi se menjajo, filozofije se razvijajo, to, kar me zanima, so človeške interakci- je, stvari, ki se ne spreminjajo, nikoli - na primer strah, jeza, ljubezen, smrt, smu- ničavost ...," je nekoč še dejal. Igrajo Nejc Ropret, Milada Kalezic, Maša Židanik, Ivica Knez, Kristijan Ostanek, Mojca Simonič, Irena Varga, Miloš Battelino in Bojan Maroševič. ub večer Večer podeljuje naročnikom in članom VMS 80 Dvorana Tabor, Maribor, sobota, 22. oktobra, ob 20.00 ms! V žrebu za dve brezplačni vstopnici sodelujete tako, da pošljete SMS-sporočilo z vsebino Večer GREG s svojim imenom, letnico rojstva in poštno številko na 2929. Povratni SMS je brezplačen. (Primer: Vecer GREG Marko 1981 2000). Prijavite se lahko do petka, 14. 10., do 11. ure. Da, želim sodelovati v nagradnem žrebanju za dve brezplačni vstopnici za Gregorian. Ime in priimek _ Naslov Podpis Pošta Navedeni podatki so točni in s podpisom dovoljujem, da jih ČZP Večer, d.d., uporabi pri izvedbi nagradne igre. Kupon vrnite do petka, 14. 10., na dopisnici na naslov: ČZP Večer, 2504 Maribor. Rezultate žrebanja bomo objavili v Večeru v torek, 18. 10. Pravila Večerovih nagradnih iger so na www.vecer.com/klub. Če sodelujete v akciji tako, da pošljete SMS-sporočilo, boste postali član SMS-kluba (VMS). Pogoji sodelovanja so objavljeni na strani www.smscity.net/vecer. Člani VMS-a sodelujete v večini nagradnih žrebanj in dobivate največ eno reklamno sporočilo na teden po največ 0,21 EUR. Sodelujete lahko preko operaterjev Mobitel, Simobil, Debitel in Izi Mobil. Cena poslanega SMS-a je po ceniku operaterja, povratni SMS je brezplačen. Iz VMS-a se lahko kadarkoli odjavite tako, da pošljete SMS Vecer stop na 2929. Pogled v n e bo Pregledna razstava del Darka Slavca v Koroški galeriji likovnih umetnosti MARJETA CIGLENEČKI V Koroški galeriji likovnih umetno- sti je še do 9. oktobra na ogled velika pregledna razstava del akademskega slikarja Darka Slavca, sicer rednega profesorja za risanje in slikanje na Od- delku za tekstilstvo Naravoslovnoteh- niške fakultete v Ljubljani. Razstava sovpada z umetnikovo šestdesetletni- co (Slavec je bil rojen leta 1951 v Po- stojni). Kljub zavidljivo obsežnemu in kakovostnemu opusu je razstava v Slovenj Gradcu prva Slavčeva velika predstavitev v kateri od vodilnih slo- venskih galerij; zajema vsa poglavja njegovega ustvarjanja, od prvih po- skusov še pred vpisom na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani (diplo- miral je leta 1975, za diplomsko delo pa je dobil študentsko Prešernovo na- grado) pa do najnovejših stvaritev. Razstavljene so tudi fotografije, ki se jim posveča zadnjih nekaj let. Ob raz- stavi je v založbi Koroške galerije li- kovnih umetnosti izšla monografija (128 strani) s številnimi reprodukcija- mi, s študijo Milene Zlatar, ki je tudi avtorica razstave, in z uvodnikom Marka Košana. Enako kot razstava je tudi monografija prva zajetnejša pu- blikacija, ki analizira Slavčevo slikar- stvo. Slabost slovenske umetnostne zgodovine in likovne kritike je, da se zanimata za preozek krog sodob- nih ustvarjalcev in ne zmoreta ener- gije za odkrivanje in raziskovanje manj znanih opusov ter za predsta- vljanje umetnikov, ki delujejo nekoli- ko odmaknjeno od osrednjih likovnih tokov. Razstava in monografija sta po- menljivo naslovljeni Pogled v nebo. Darko Slavec se je uveljavil s slikami, ki upodabljajo vesoljska prostranstva. Prvi odmiki od utečenih študijskih poti nam ga predstavljajo kot nadre- alista, v drugi polovici sedemdesetih let pa je utemeljil svojstveno ikono- grafijo, ki je zavezana tako preteklim umetniškim dosežkom kot najnovej- šim znanstvenim odkritjem, krščan- ski simboliki in repertoarju podob, ki sta jih ustvarila sodobna tehnologija in osvajanje vesolja. Slavec je častilec vesoljnega stvar- stva in občudovalec velikih slikarjev iz preteklosti. Slika na način starih mojstrov, z lazurnimi nanosi in s pre- ciznostjo nezmotljivega realista. Janu Vermeerju van Delftu (1632-1675) in Jeanu Augustu Dominiqueu Ingresu (1780-1867) se je s citati poklonil na številnih platnih. Ob vstopu v raz- stavne prostore Koroške galerije se obiskovalec najprej sooči s pomemb- no sliko, ki v marsičem pojasni Slav- čev credo: Hommage a Vermeer iz leta 1986. Milena Zlatar je sliki namenila posebno poglavje v monografiji. Ver- meerjeva slika Alegorija slikarstva (Atelje) iz ok. 1665 je ena najbolj preu- čenih evropskih slik nasploh (lani so ji v dunajskem Umetnostnozgodovin- skem muzeju posvetili celo razstavo in obsežen katalog). Slikarjev avtoportret s hrbta je Slavec kombiniral z Ingro- vo Veliko kopalko (1808), ki jo lenta z napisom Miss World postavlja v nov pomenski kontekst, prostor Vermeer- jevega ateljeja pa napolnil s predmeti iz lastnega sveta in časa: stolom iz po- hištvenega sistema Manta, steklenico Coca Cole, hlebcem kruha in nožem, zemljevidom sveta, zemeljsko kroglo in križem ter seveda s pogledom v zvezdno nebo, ki se prikazuje skozi odprti strop ateljeja. Občutek je, da je Vermeerjev Atelje Darku Slavcu poma- gal izstopiti iz zaprtega, zamejenega in človeški miselnosti dojemljivega pro- stora v neskončnost vesolja. Slednje se mu prikazuje kot črna prostorni- na, v kateri lebdijo astronavti sodob- ni heroji v zaščitnih oblačilih, s cevmi pripeti na aparature, ki jim zagotavlja- jo življenje; okrog njih plavajo hlebci kruha, bleščeče folije, prozorne plošče Darko Slavec, Hommage a Vermeer, 1986 Slabost slovenske umetnostne zgodovine in likovne kritike je, da se zanimata za preozek krog sodobnih ustvarjalcev in škatle z napisi, nagubani kosi dra- perije, križi, včasih pa jim dela družbo tudi Velika kopalka. Delno ali v celoti vidna zemeljska ali lunina krogla po- magata, da v brezmejnem prostoru s pogledom vendar odkrijemo oporno točko. Z neverjetno natančnostjo na- slikan hlebec kruha je na Slavčevih podobah tako rekoč nepogrešljiv. Z občudovanjem sledimo nemirnemu reliefu hrustljavo zapečene skorje in luknjičavosti sredice. Slavčevi hlebci so v svojem naturalizmu skorajda oprijemljivi, zdi se, da so živi orga- nizmi ter planeti in ozvezdja hkrati; razsušeni in razlomljeni lebdijo v pra- znini vesolja ali se zgoščajo v neka- kšen veliki pok. Ciklus Kruh, svet in kozmos je najobsežnejši v opusu Darka Slavca in časovno raztegnjen od začet- ka osemdesetih do konca devetdesetih let. Hlebce kruha upodablja tudi odlo- žene na mizo, pregrnjeno s prtom, in v pogledu nekoliko od spodaj navzgor; kompozicijo včasih dopolni s pomen- ljivimi napisi, sestavljenimi iz latin- skih besed, ki spremljajo krščansko obredje. Z religiozno simboliko nabite podobe so nekakšne vzporednice in- formelovskim kompozicijam s soro- dno vsebino (Mize, Kamni, Kruh), ki jih je Janez Bernik slikal sredi sedem- desetih let prejšnjega stoletja. Slavčeve vesoljske krajine iz se- demdesetih in osemdesetih let so napolnjene z različnimi figurami in predmeti, ki lebdijo v črni prazni- ni in jo določajo po človeški meri. V naslednjem desetletju se je slikar po- stopoma odmikal od strahu pred pra- znim prostorom. Figure in predmeti izginejo iz kompozicij; ostajajo samo razlomljeni hlebci kruha, ki prevze- majo vlogo nebesnih teles. V novem tisočletju pa se je Darko Slavec pre- pustil magiji vesolja takšnega, kot biva samo po sebi: kot neskončno prostorje z mnoštvom zvezd in sonc. Črne luknje in sonca so po letu 2000 poglavitna tematika Slavčevih slik, poprejšnje črno ozadje pa se je spre- menilo v jarke barve. Najnovejša Slav- čeva platna skoraj v celoti zavzemajo podobe žarečih krogel, ki jemljejo vid. Darko Slavec se je prepustil enemu naj- težjih vprašanj vprašanju o skrivnosti božje prisotnosti. "... vsak človek ima svojo zvezdo sonce," je zapisal sam v kratkem komentarju. Nenavadne in v tonaliteti temačne "asimetrično- simetrične" fotografije Bohinjskega jezera iz istega obdobja so svojstven zemeljski pendant naslikanim gore- čim soncem. Koroška galerija likovnih umetno- sti je s pregledno razstavo Darka Slavca in z natisom monografije Pogled v nebo popravila nečasten manko v raz- stavni politiki slovenskih galerij, kar so koroški galeristi storili že večkrat. Darko Slavec je po krivici spregledan avtor. Vzroke je iskati v avtoriteti vi- sokega modernizma, ki je prevladal na slovenskem likovnem prizorišču in na obrobje odrinil vse, kar je dru- gačno; to je misel, ki jo je ob otvoritvi kritično in povsem upravičeno izpo- stavil Marko Košan, direktor Koroške galerije. Razstava v Slovenj Gradcu je omogočila, da smo celovito spozna- li opus Darka Slavca, monografija pa bo poskrbela, da se bomo k Slavčevim podobam vesolja in sonc lahko vedno znova vračali.