URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Jaka Prijatelj: "Roba bo šla zmeraj tja, kjer bo bolje plačana. Lahko napišemo milijon zakonov, pa bo tako." (Robert Balen) Bolje kič kot tema Z ljubljanskim starinarjem Jako Prijateljem TAJA KORDIGEL O dejstvu, da ima lastnik naj- starejše ljubljanske starinarne Jaka Prijatelj resnično avten- tični priimek, ne priča le njegov "frendovski" način artikulacije. Tudi njegove zgodbe. In projek- ti. Recimo prihajajoča dražba, ki jo organizira z ljubljansko posredovalnico rabljenih pred- metov Kraljev ulice. "Tam sem spoznal ene 'klošarje'," Prija- telj pokaže s prstom vzdolž po Trubarjevi v smeri prešer- ca in se zahahlja. Njegov način govora je, vsaj dokler se ga so- govornikovo uho in oko neko- liko ne privadita, nekje med ležerno skromnostjo in točko suma poslušalca, da kar govori, ne misli povsem resno. Kot da bi vedel, ponovi: "Ne, resnič- no, tam sem jih spoznal. Ležali so na tleh. In se igrali s svojimi otroki. Začeli smo se pogovarja- ti in videl sem, da so čisto nor- malni ljudje. In da drugi nismo nič boljši od njih." To spoznanje je obrodilo sodelovanje. "Gre za to, da ljudje brezdomnim pogo- sto darujejo predmete, ki jih ne potrebujejo. Moja naloga pri tem pa je, da med njimi izlo- čim tiste uporabnejše, saj sami ne vedo, koliko je kaj vredno. Nočem namreč, da prodajajo stvari, ki so vredne morda sto evrov, po dva evra." Zato imajo v kletnih prostorih posredo- valnice rabljenih predmetov prav poseben prostor. Pravijo mu sekret. Oziroma kot pro- stor hudomušno poimenuje Prijatelj: soba za sekretarja. "Tja mečejo vso robo. Ko pridem, sedem na sekretno školjko in začnem brskati," med razla- go krili z rokami, ko nakazuje, kako velike količine tega blaga dejansko tam je. Konec okto- bra bodo iz v sekretu izločenih predmetov naredili dražbo, ki jo bo prijatelj povezoval. "Preveč buma ne bi naredil. Ne nazadnje nimamo Picasso- jev," bolj za šalo kot zares po- mežikne starinar, medtem ko se dogovarja s sodelavci o tem, kje bodo staknili ozvočenje. "Enega uličnega muzičarja bi lahko najeli," ga (na glas) pre- šine misel, "pa bo igral. Jaz pa bom uporabil njegov mikrofon. V zameno lahko pobere drobiž. Kaj č'mo. Treba se je znajt'." Proti koncu posveta s soorga- nizatorji se spomni: "Rabimo le še zlatega prinašalca." Vsem je jasno, o čem govori. Le meni ne. Skočim v debato: "Zlatega prinašalca. Kaj pa je to? Mislim ... Jaz ga imam. Ime ji je Pija in je stara 13 let. Nosi časopis. Če ima dober dan oziroma če imaš v roki po njeni presoji za- dostno količino čokoladnih keksov, na 'komando' prinese tudi copate, pa vendar verje- tno za dražbo ni predviden šti- rinožni sodelavec?" Prijateljski Prijatelj se široko nasmehne: "A ti ga imaš tudi? Moj je z'lo fejst pes. Že drugič zapored imam to pasmo." Potem se vendarle nekoliko zresni: "A to ni to. V dražbenem žargonu je zlati pri- našalec tisti, ki na dražbi prina- ša predmete." Ljudska umetnost, ne jajca Prijateljeva starinarna je stara 22 let in v Ljubljani velja za najstarejšo. Danes, pravi, je vse drugače. "Trenutno vla- dajo čudno turobni časi. Ne le zaradi gospodarske krize. Prihaja do menjave generacij, mode, zaradi česar se branža spreminja, prestrukturira in lovi. Prihaja nova roba, ki je nekoč sploh ni bilo," razlaga. Pa vendar to vse zaradi pov- praševanja strank in njihovih želja, pojasnjuje. Kako doseči status predmeta, da mu lahko rečemo starina? "Zakon je to- zadevno malo zmešan, enkrat govori o petdesetih, drugič o še več letih. Ker me je zanimal so- doben, mednarodni odgovor na to vprašanje, sem se pozanimal pri znani italijanski dražbeni hiši. Tam menijo, da je stari- na predmet, ki ni več v tekoči prodaji in ima kulturno-ume- tniško kakor tudi zgodovinsko vrednost, ki je za ljudi zanimi- va. Nekoč so tudi zanje veljali le normativi v letih. A to ni to. Danes gre bolj za to, da premet ni več v redni prodaji." Da se starinarsko-bizniški časi spre- minjajo, starinar razbira tudi iz manjšega sodelovanja z muzeji. "Zadnje čase je kustosov, ki na terenu iščejo predmete, čedalje manj. Sicer je to še zmeraj odvi- sno od njihovega angažiranja, pa tudi karakterja, saj so neka- teri kustosi bolj znanstveniki, drugi bolj biznismeni. Opažam, da na dražbe prihajajo tudi di- rektorji muzejev s četico lokal- nih obrtnikov, ki so sponzorji za nove nakupe." Prijatelj prodaja tudi porce- lan. V različnih oblikah. Tudi v bambi varianti, kjer srna kleči ob svojem mladičku. Oboje se sveti in ima skrajno sumljivo kič konotacijo. In kdaj je stari- na kič? "Težko vprašanje," raz- mišljujoče namršči obrvi. "Če je res dober kič, ne veš, kje je meja. Nekateri namreč hočejo imeti tudi kič, ne le resnih predmetov. Pri čemer je veliko lažje določi- ti ceno resnemu predmetu, saj obstajajo mednarodne primer- jave." Je kič kdaj tako zelo kičast, da je samo zato moderen? "Kič je zmeraj moderen, saj spravlja v dobro voljo. Ker je hec. In ker se ljudje ob njem dobro počuti- jo. Ne nazadnje: če je okoli njih vse rožasto, je veliko bolje, kot če so v temi. Vsekakor pa se trend, kaj kič sploh je, spremi- nja. Barok, ki je bil nekoč 'vau', danes velja za skrajno kičaste- ga." Pa grde stvari, ali te sploh obstajajo? Prijatelj: "Nisem še videl grde stvari. Kaj je to grdo? Če nekdo nekaj pridobi za dušo, ta stvar ne m o re biti grda. Lahko je amaterska. Naivna. Kar koli. Morda grda. Ampak včasih je tudi grdo lahko lepo." Med kičem ga zanima ljudska umetnost, ne kičaste goljufije v stilu domnevnih originalnih ki- tajskih jajc, še doda. Učinek odvisen od občutljivosti Pa najstarejši kos v starinar- ni? "Nimam pojma," vprašujo- če pogleduje naokoli. Se skloni. Iztegne roko in iz do tedaj ne- vidnega mesta povleče medeni- nasti svečnik. "Verjetno tale iz časa Trubarja. Za 200 evrov." In kako se povpraševanje oziroma interes kupcev spreminjata s časom? "Klasika bo zmeraj mo- derna. Recimo slike pomemb- nih slikarjev, baročno pohištvo, impresionisti, kozarci, posodje in še bi se našlo," poduči. Glede geografskega dometa material- ne zaloge pa: "Imamo predmete širšega prostora, ne nazadnje je Slovenija iz širšega kulturnega okvira Avstrije. Prej bomo našli isti predmet v Šleziji kot v Nišu iz 15. stoletja, za 20. stoletje pa velja zaradi Jugoslavije ravno obratno." Je prav, da zgodovin- ski predmeti po Evropi krožijo? "Težko vprašanje. Prišli smo do dvojnosti. Po eni strani namreč u s t v a r j a mo Evropo, katere osnova je prav pretok robe in kapitala, po drugi strani pa ob- stajajo raznorazne zakonske omejitve, pri katerih ni jasno, ali sta smeri mišljenja in razvo- ja druga z drugo kompatibilni. Ni ovir, ker ni mej. Roba bo šla zmeraj tja, kjer bo bolje plača- na. Lahko napišemo milijon za- konov, pa bo tako. Tako je bilo v komunizmu in tako je danes. V zadnjih desetih letih roba v Slo- venijo prihaja predvsem iz Ita- lije, Avstrije, Francije in Belgije, ker so bile določene stvari tam cenejše in jih je tam veliko več. V določenih obdobjih namreč pri nas nismo imeli velikih mest in bogatih družin. Toza- devno so zanimivi recimo Rusi, ki so v komunizmu vse starine speljali iz države, zdaj pa jih ku- pujejo nazaj in veljajo v Evropi za ene večjih kupcev. Pojavlja se tudi vse več Kitajcev, ki iščejo izključno svoje stvari." Torej težav z dobavo materialno-pro- dajne zaloge nima? "Problem je s kvaliteto, ki je redka," razloži Prijatelj. Kakovosti pa ne iščejo vsi obiskovalci starinarne. Med najinim pogovorom je po trgo- vini tiho polzel znani ljubljan- ski srčni kirurg. "Tukaj sem za dušo. Za sprostitev. V vsaki stvari je nekaj človeškega. Kar je krasno. Ti predmeti govori- jo zgodbe. Eni bolj. Drugi manj. Odvisno, koliko je človek na to občutljiv," zamišljeno mrmra. KOLEDAR _ ORC DANES GODUJETA: Marcel, Cita Marcel izhaja iz latinskega imena Marcellus. To raz- lagajo kot manjšalnico iz imena Marcus, slovensko Marko, ki ima najverjetneje prvotni pomen "pripadajoč bogu vojne Marsu". REKLO ZA DANES: Če listje hitro odleti, vsak naj zime se boji. ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN: 1713 - Rodil se je franco- ski filozof in pisatelj Denis Diderot (umrl leta 1784). Njegovo največje delo je En- ciklopedija, povzetek vsega takratnega znanja. 1864 - Rodil se je Louis Lu- miere (umrl leta 1948), francoski filmski pionir, skupaj z bratom Augustom izumitelj kinematografije. 1880 - Umrl je francoski skladatelj nemškega pore- kla Jacques Offenbach, ime- novan oče operete. Napisal je glasbo za več kot sto glas- benoscenskih del. 1908 - Avstro-Ogrska je raz- glasila aneksijo Bosne in Hercegovine. 1910 - Na Portugalskem so zrušili kraljevino. 1936 - t Rodil se je Vaclav Havel, češki dramatik, ese- jist, disident in prvi predse- dnik nove češke države. 1954 - Podpisan je bil lon- donski memorandum o re- šitvi tržaške krize. Vojno upravo so ukinili, cona B in manjši del cone A sta pripa- dla Jugoslaviji, preostali del cone A pa Italiji. 1989 - Tibetanski verski vo- ditelj dalajlama je dobil No- belovo nagrado za mir. OVEN Uredili boste nekaj stvari, ki ste jih predolgo vlačili s seboj in si boste lahko ne- koliko oddahnili. BIK Ne zastavljajte neumnih vprašanj, ker ne bodo odgo- vori nanje nič pametnejši, to pa bi vas spravilo v slabo voljo. DVOJČKA Včasih hočete vedeti preveč, ob tem pa hodite po svetu z zaprtimi očmi. Majhna pozornost lahko obrodi bogat sad. RAK Vaša narava je premehka in se ne boste znali upreti raz- ličnim izigravanjem, zaradi česar vas bo bolela glava. LEV Preostri boste, ko boste sodili druge, in pregoreči, ko boste zagovarjali lastne napake. DEVICA Nikomur ne ugaja, če mu daste na zajedljiv način vedeti, da nima prav. Bodite malo bolj diplomatski. TEHTNICA Če se boste spraševali o smislu svojega početja, lahko zabredete v krizo. Smisel je lahko zakrit. ŠKORPIJON Včasih ste malo preveč sa- mozavestni in pri sebi spre- gledate napake, ki jih pri drugih obsojate. STRELEC Mimo vas bodo zdrsni- li nekateri lepi nauki in še naprej boste trmoglavili po svoje. KOZOROG Napadale vas bodo težave in skrbi, a glejte, da boste ohranili prirojeni čut za humor, ki vas je že marsik- daj izvlekel. VODNAR Kljub temu da ne bo vse ravno po vašem okusu, boste z vsem, kar se vam bo ponudilo, še kar zadovoljni. RIBI Ne bodite preskromni in prehitro zadovoljni, zasluži- te si več, kot vam je nekdo pripravljen dati. 1482 ČLOVEK ŠIBKE POSTAVE KRAJ Z BA- ROČNIM DVORCEM PRI PTUJU NORVEŠKI NOBELOVEC HASSEL NASELJE PRI RAKEKU SESTAVIL MARKO NAPAST GORSKA RASTLINA, KREČEVINA ILOVICA ROGER SKLADBA ŠALJIVEGA ZNAČAJ POČELO TAOIZMA REKA V JUGO- ZAHODNI FRANCIJ FR. BIAT- LONEC PISATELJ NEKDANJE ZNAMENJE SODNEGA GOSPODA NERODEN, OKOREN ČLOVEK PRITOK AFR. JEZERA TURKANA FARMA ZA DIVJE ŽIVALI HOLMIJ EMIL NOLDE ZMIKAVT ŠPANSKO MESTO BLI- ZU MALAGR PREGOVOR ZLATA ETEROVIČ MERA ZA MLEKO V ZDA NADZEMNI DELI REPE ENAKOST DVEH RAZ- MERIJ, PRO- PORCIJA VRSTA VRBE ODMRTJE TKIVA ALI ORGANA, MRTVINA VZHODNO- AFRIŠKI GRM GLASBILO, KI MU JE ZVOČILO ZRAK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: akrobat, tuatara, Avi, bit, kakteja, Vojko, Am, Bartolini, omela, Nal, rula, terier, bršljan, aro, Avatar, udav, nakana, part. PRITOK ANGLEŠKE REKE OUSE ANGLEŠKI IZRAZ ZA KONEC