URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Danes narediti Titovo cesto, to je poveličevanje totalitarizma DANES Vanessa Čokl v Železna cesta Zakaj že imajo mesta ulice milozvočnih imen dreves pa ptic in se hodi pod lipami pa škrjančki pojejo? Ali pa ima svojo cesto vsaj kak romantični pesnik. Nobene ideološke vojne pod uličnimi svetilkami! Bolj proti nekdaj železnemu vzhodu se gre, večja je (oblastna) potreba, da ima vsak pomembnež in "pomembnež" cesto. Ja, dober material bi bil to, kar za psihosliko nacij(e). V Sloveniji je spet kakor zmeraj. Tisti, ki so stavili, da tokratnih parlamentarnih volitev preteklost, ki ta narod zedini kvečjemu za kratek čas in zgolj ob izjemnih zgodovinskih prelomih, le ne bo barvala, so že izgubili. V pravkar- šnji odločitvi ustavnega sodišča, da Titova cesta, izumljena danes, toliko let po odhodu iz sistema, o katerem smo vsaj toliko soglasni, da demokratičen ni bil, nima zveze z demokratičnimi standardi, so na vseh možnih straneh takoj našli toliko goriva, da smo ekspresno padli v novo etapo državljanske vojne. Debatiralo se še bo veliko, ali v resnici datumska zareza odloči, kdaj je nekaj stvar zgodovinskega spomina, ki pač je in se revizionizem ne spodobi, in kdaj se obrne v simbol časov in dejanj, ki jih je nespodobno poveličevati, kakor pravi ustavno sodišče. Enotnosti ne bo nikoli. Pri nas že ne. Kar ve tudi ustavno sodišče, ko osebno dojemanje pojavov in ljudi ločuje od uradne- ga, oblastnega. Kavelj je po drugi strani, da gre prav za Tita, ki v teh krajih ostro deli: za nekatere je nesporni junak, ki je zmlel naciste, potem pa naj bi se bilo v državi, ki jo je vodil, živelo bolje in enako- pravnejše kot danes, drugi vidijo izključno samodržca, ki je samo v Sloveniji kriv za okrog 6 0 0 povojnih morišč/grobišč, kjer se je bratomorno obračunavalo. Enotnega pogleda ni. Kot ni država - čeprav je, kakor v priložnostni zgodovinski uri povzemajo ustavni sodniki, (že) 1991. prelomi- la z dobo, ko so človekove pravice bile vse prej kot svete, in naredila nepovratni premik v demokracijo, s tem pa tudi v spoštovanje človekovega dostojanstva - še danes sposobna enkrat za vselej in brez najmanjšega "ampak" zločina poimenovati zločin, pietetno urediti hudih jam, mrtvim vrniti dostojanstvo ter končno naseliti mir. V tem smislu se sporočilo ustavne- ga sodišča, ki mu v demokratičnih ureditvah, naj so časi predvolilni ali povolilni, pripada zadnja beseda, bere pravzaprav kot velika nezaupnica upraviteljem države. Uboge "demokratične" stranke, ki brezkompromi- sno in tudi povsem nepiete- tno politične glasove in naziv "prepovedane" ceste kujejo z imeni nedavno pokopanih velikih Slovencev ... LEVO SPODAJ Tako so odločili ustavni sodniki in odpravili sporni ljubljanski odlok. Ne gre za ime, le ohranjeno iz prej- šnje ureditve, in prav to je v demokratični državi pro- blem, Tito ni samo simbol osvoboditve iz fašistične okupacije, piše v odločbi ustavnega sodišča VANESSA ČOKL Dejstvo, da je bil dosmrtni predse- dnik nekdanje SFRJ, pomeni, da nje- govo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovan- skega komunističnega režima, je zato mogoče objektivno razumeti kot pri- znanje nekdanjemu nedemokratične- mu režimu. V Republiki Sloveniji pa je vsako oblastno poveličevanje komu- nističnega totalitarnega režima pro- tiustavno. S to utemeljitvijo ustavni sodniki kot protiustavnega odpravlja- jo odlok ljubljanske mestne občine, da se del nove Štajerske ceste v glavnem mestu preimenuje v Titovo cesto. Tu ne gre za ime ulice, ohranjeno iz prejšnje ureditve, ki bi bilo danes le še del zgodovine. In natančno v tem je problem, pravijo ustavni sodniki: sporni odlok je bil sprejet leta 2009, osemnajst let po osamosvojitvi Slove- nije in vzpostavitvi ustavnega reda, ki temelji na ustavnih vrednotah, nasprotnih vrednotam režima pred osamosvojitvijo. Takšna nova poi- menovanja pa v današnjem prostoru in času nimajo več svojega mesta, ker so v nasprotju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ki sodi v jedro ustavne ureditve demokratične slovenske države. Že temeljna ustav- na listina in drugi osamosvojitveni dokumenti niso samo prekinili z dr- žavnopravno povezavo Republike Slo- venije in SFRJ, temveč je bil opravljen prelom s temeljnim vrednostnim kon- ceptom ustavne ureditve, je odločilo ustavno sodišče. Nekdanji komunistič- ni režim ni nezdružljiv samo s sloven- skimi, ampak z evropskimi standardi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, piše v odločbi, ki se sklicu- je med drugim na evroparlamentarno resolucijo o evropski zavesti in tota- litarizmu, s katero se je naš državni zbor po velikih političnih polemikah seznanil, sprejel je ni. Da niso ocenjevali zgodovine, pra- vijo ustavni sodniki, pred seboj so imeli izključno simbolni pomen, ki je v Titovem imenu. Ime Tito, tako ustav- no sodišče, ne simbolizira samo osvo- boditve od fašistične okupacije v drugi svetovni vojni, ampak tudi povojni to- talitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svobo- ščin, od zunajsodnih povojnih pobo- jev naprej. Dejanj, o katerih se lahko strinjamo, da so bila Titova pozitiv- na, pa ni mogoče ločiti od negativnih (v državi) pod njegovim vodstvom. Protiustavno je, pravijo ustavni so- (Sašo Bizjak) Ustavni sodniki so soglasno odločili: nova poimenovanja po Titu so neustavna dniki, da oblast predpisuje uporabo simbola nekdanje nedemokratične države, to ni združljivo z demokratič- nimi vrednotami v slovenski ustavi. Ni vseeno, ali ima posameznik proti- ustavno osebno prepričanje, ali pa se s tem prek simbolov poistoveti oblast. Žrtve vseh totalitarizmov, piše v od- ločbi ustavnega sodišča, morajo obla- stni organi imeti pred očmi, da ne bi šli v ravnanja, ki so v navzkrižju s te- meljnimi ustavnimi vrednotami in za katera je mogoče vnaprej pričakovati, da bodo povzročila novo prizadetost. Deset strani dolgo odločitev je soglasno sprejela vsa deveterica ustavnih sodnikov. Potem pa jih je kar sedem spisalo pritrdilna ločena mnenja. Skupni imenovalec: ustavno nesprejemljivo je oblastno priznanje vsemu, kar simbolizira katerokoli to- talitarno ureditev. Poimenovanja po Titu v Mariboru in Velenju ostajajo Mestna občina Maribor ne razmišlja o preimenovanju Titove ceste, so spo- ročili. Občina je v preteklosti zavzela stališče, da želi pri imenovanih ulicah ohraniti zgodovinske dogodke in pomembne zgodovinske osebe. Prav tako na občini ne želijo po nepotrebnem povzročati stroškov stanujočim posa- meznikom kot tudi gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na omenjeni ulici, so navedli. V Velenju, ki je bilo do spremembe sistema oz. osamosvojitve Slovenije Titovo Velenje, imajo Titov trg in Titov spomenik. Kot je dejal župan Bojan Kontič, so bile v 90. letih prejšnjega stoletja težnje in zahteve po preimeno- vanju trga oz. premestitvi spomenika, vendar so bile neuspešne. O morebi- tnih novih težnjah pa Kontič nima podatkov. (sta) Ude: Ne prepriča me. Granda: Prijetno sem presenečen "Ne prepriča me," o odločitvi ustavnega sodišča pravi nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude. Kdor gre po Titovi cesti, po njegovem ne ve, kdaj je dobila ime, včeraj ali pred desetletji. In kaj naj potem Angleži s kupom svojih oseb iz zgodovine ali Američani s pred- sedniki, ki so dali zeleno luč za atomsko bombo, spra- šuje. Evropska unija pa da je obsodila vse "izme", le kolo- nializma, povedno, ni. Očitno, pravi, naj bi se zgodovi- na človekovih pravic začela šele v dvajsetih, tridesetih letih 20. stoletja. Ude je dolgo služboval v Beogradu in že v prejšnjem sistemu je bil do Tita rezerviran, trdi. Ko se je za enega zadnjih Titovih rojstnih dnevov nad beo- grajskim stadionom pojavila velika podoba jugoslovan- skega maršala, je med prijatelji komentiral, da zdaj pa je dovolj, pripoveduje. In vendar ga časovna ločnica, kot jo je zdaj postavilo ustavno sodišče, ne pre- priča. Kar so odločili ustavni sodniki, je po njegovem celo skrajno neprepri- čljivo. Da ni to bolj v funkciji današnje politike, pripomni. Ne strinja se, da odločba ustavnega sodišča, kakor zatrjujejo ustavni sodniki, ki so jo sprejeli, ne ocenjuje zgodovine. Zgodovinar dr. Stane Granda pa v odločitvi ustavnega sodišča vidi pri- spevek k evropeizaciji Slovenije. Veliko presenečenje in vredno spoštovanja je, pravi, da jo je zasedba ustavnega sodišča, ki da velja za bolj levo, zmogla. Ne bi pa iz tega, dodaja, vlekel kakšnega zmagoslavja kogarkoli. Če ne Titova, naj bo pa Slakova ali Bajukova V ljubljanski mestni občini bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali, so sporočili. Kljub temu so ponosni, pravijo, da je danes pokojni mestni svetnik Peter Božič za eno od ljubljanskih mestnih vpadnic predlagal, naj bo Titova cesta, s čimer se je, sodeč po anketi, strinjalo 60 odstotkov vprašanih Ljubljančanov in Ljubljančank. Če ne bo Titova, s čimer se strinjajo, v ljubljanskem me- stnem odboru SDS predlagajo poimenovanje nove ulice v prestolnici "po velikem Slovencu Lojzetu Slaku". V Mladi Sloveniji ima Jernej Vrtovec, eden od pobudnikov ustavnosodne presoje Titove ceste, tudi predlog: Andrej Bajuk naj dobi ulico. Predsednica Nove Slovenije Ljudmi- la Novak v odločbi ustavnih sodnikov vidi "odločitev za več resnice v Sloveniji in potrditev, da je bil Tito zločinec". Medtem ko v nekaterih strankah pravijo, da se odločitev ustavnega sodišča ne komentira, so se oglasili v SD. Vodja poslanske skupine Dušan Kumer ve, da ni institucije, ki bi mogla izničiti odločitve ustavnega sodišča. Kumrovo osebno mnenje pa je, "da so zgodovinska dejstva takšna, kot so, čeprav bi ne- kateri raje videli, da bi bila drugačna". "Namreč, partizanska vojska pod po- veljstvom Tita je bila del zavezniških sil, ki so v drugi svetovni vojni izborile zmago, kar želijo nekateri danes prikazati kot zločin brez primere." Kumer se ne slepi, da bo odločba ustavnega sodišča "iz zavesti večine ljudi izbrisala zgodovinski spomin in vrednote, ki jih gojijo; tako preprosto to pač ne gre". Poslanec Luka Juri (SD) ima odločitev ustavnega sodišča za spodrsljaj. Razmi- slil bi, kdaj bi morali tudi ustavni sodniki "odgovarjati narodu", ker se z ustavo "prepogosto pavšalno poigravajo" ...