URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

sreda, 5. oktobra 2011 V ZARISCU dnevna@vecer.com 3 Zmešnjava v zdravstvu Zmanjkuje denarja. ZZZS skuša rešiti zdravstveno blagajno, bolnišnice svoje poslovanje in bolnike. Minister v odhajanju obža- luje, da ni zmogel izpeljati prepotrebne reforme MATEJA GROŠELJ Napoved Zavoda za zdravstveno za- varovanje Slovenije (ZZZS), da bo konec leta zaradi vedno večje finanč- ne luknje v zdravstveni blagajni bolni- šnicam in koncesionarjem, ki izvajajo bolnišnične programe, dodatno zni- žala akontacije, je na noge dvignila tako rekoč vse akterje v zdravstvu, ne le prizadetih, med njimi oba klinična centra. Možen ukrep je odpuščanje Simon Vrhunec se kot generalni di- rektor UKC Ljubljana in kot predstav- nik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki se je prav tako uprlo var- čevalnim ukrepom ZZZS, strinja, da je v zdravstvenih organizacijah še mogoče kaj prihraniti, a ne v nedo- gled in kolikor pričakuje ZZZS; Vrhun- čeve pozive, naj tudi ZZZS po svojim močeh prispeva k varčevanju, smo v Večeru že povzemali. Vrhunec ver- jame v "skupno pot, da zdravja drža- vljanov ne bomo ogrožali", in tudi ni naklonjen potezi, o kakršni naj bi raz- mišljali v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, češ da bodo pri njih od bolni- kov zahtevali akontacije za zdravlje- nje, če bolnišnica ne bo dobila dovolj denarja od ZZZS. UKC Ljubljana še nima občutnega problema s plačevanjem dobaviteljem za zdravila in medicinskotehnične pripomočke, namige v javnosti, da se lahko prekine dobaviteljska veriga v zdravstvu, zavrača Vrhunec. Pravi, da pri njih s plačili za zdaj zamuja- jo največ šest dni, zato dvomi, da bi največja dobavitelja v državi, Kemo- farmacija in Salus, ustavila dobave. Temu mnenju se pridružuje minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Dorijan Marušič. Kot je o razmerah obveščen, je dejal včeraj, se tak umik s tržišča ne bo zgodil. Bolnišnice bi se ob manj denarja iz javne blagajne morda lahko odločile za znižanje tistih stroškov, ki jih, kot že dolgo opozarja generalni direktor ZZZS Samo Fakin, najbolj bremenijo; to pa so stroški dela oziroma zaposle- nih. Možno je odpuščanje, zdravnikov za zdaj še ne, temveč drugega kadra, razmišljajo v UKC Maribor. In doda- jajo, da se bodo zagotovo podaljšale čakalne dobe, pričakovati je manj ka- kovostne storitve. Da za vse take napovedi obstaja utemeljena razlaga, so se včeraj oglasi- li v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS). Posledice "nesprejemljive rešitve", vladnega sprejetja aneksa 2 k splo- šnemu dogovoru, ter namere ZZZS, da bo znižal akontacije, bo po njiho- vem prepričanju čutilo "vse sloven- sko zdravstvo, primarno, sekundarno in terciarno". Ministra za zdravje po- Minister Marušič vidi na področju zdravil rezerve pri cenah, generikih in pri maržah. (Igor Napast) zivajo, naj prepreči kolaps v financi- ranju slovenskega zdravstva, ZZZS pa, naj "lastne izgube preko zdravstve- nih domov in bolnišnic ne prelaga na pleča bolnikov". Ob tem, kot zavaro- valnici očita zbornica, da "ZZZS v času krize v breme izvajalcev zdravstvene dejavnosti in posredno na račun bol- nikov uvaja nove računalniške progra- me za poročanje o izdatkih". V ZZZS so za Večer že odgovorili s pojasnilom, da ZZZS izvajalcem za računalniško opremo namenja sredstva, s katerimi ti sami razpolagajo, da je bil projekt načrtovan dalj časa in da bodo rešitve prinesle pozitivne učinke za celoten zdravstveni sistem. Slabši zdravstvena varnost in kakovost zdravljenja Na čedalje bolj napeto vzdušje v zdra- vstvu se je po odsotnosti pred mediji zaradi nastalih političnih razmer, kot se je opravičil, včeraj odzval tudi re- sorni minister. "Nisem zadovoljen z ukrepi ZZZS," je dejal Marušič; predla- gani rebalans finančnega načrta za letos je ponovno označil kot neprime- ren. Odhodki za zdravila so se še pove- čali, omenja. Konkretno na področju zdravil vidi rezerve pri cenah, generi- kih in pri maržah. Celo minister težko verjame, da zniževanje sredstev ne bo omejilo do- stopa do zdravstvenih storitev. Zdra- vstveno varstvo državljanov se bo v tem primeru zmanjšalo, če ne letos, pa v prihodnosti. Tudi zato mu je tem bolj žal, da ni zmogel izpeljati "res pre- potrebne" zdravstvene reforme. In kako nastalo situacijo komenti- rajo zdravniki? Rajko Kenda, strokov- ni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, ki je finančno že v znatnem minusu, pravi: "Dobimo 20 do 22 od- stotkov manj denarja, kot ga porabi- mo. Od nas se pričakuje, da bomo pri 25 milijonih evrov šest milijonov pri- hranili z racionalizacijo, pri čemer vsi 'kljukci' dodajajo, 'ne da bi se pri tem znižala kakovost zdravljenja'. In midva (s poslovno direktorico Biserko Marolt Meden, op. p.) sva edina 'šalabajzerja, ki tega ne znava storiti'." Kenda bi se pogodil, da je z raci- onalizacijo, po njegovem s "proce- som, ki traja in ni nikoli končan", na njihovi kliniki morda res mogoče na leto prihraniti še kakšnih 200 tisoč evrov, nikakor pa ne šest milijonov, kot se pričakuje konkretno od njih. Marolt Medenova ga spomni, da prvi mož zdravstvene blagajne "Fakin še vidi rezerve". "Naj pride v našo bol- nišnico. Sam je rekel, da si želi, da ga kdo povabi, jaz ga javno vabim," upra- vljavcu zdravstvene blagajne predlaga Kenda. Nobelova nagrad za fizikoPerlmutterju, Schmidtu in Riessu Nobelovo nagrado za fiziko bodo letos prejeli Američana Saul Perl- mutter in Adam Riess ter Avstralec Brian Schmidt za "odkritje pospeše- ne ekspanzije vesolja skozi opazova- nja oddaljenih supernov", je včeraj v Stockholmu sporočila švedska akade- mija. Preučili so več deset eksplozij zvezd, imenovanih supernove, in odkrili, da se vesolje širi s trajno po- spešeno hitrostjo. Njihovo odkritje je spremenilo človekovo razumevanje vesolja, piše v utemeljitvi nagrade. 52-letni Perlmutter vodi projekt su- pernov na univerzi Berkeley, 44-letni Schmidt je vodja raziskovalne skupi- ne za supernove na univerzi v avstral- skem Weston Creeku, 42-letni Riess pa je profesor astronomije na univer- zi Johna Hopkinsa in na institutu za vesolje v Baltimoru. Preboj se je zgodil leta 1998, ko sta raziskovalni skupini, ki sta jih vodila Perlmutter in Schmidt ob sodelovanju Riessa, ločeno prišli do istega osuplji- vega sklepa, da se širjenje vesolja hitro pospešuje. Odkrili so namreč več kot 50 oddaljenih supernov, katerih sve- tloba je bila šibkejša od pričakovane, kar je znak pospešenega širjenja veso- lja. "Že stoletje je znano, da se vesolje od velikega poka pred 14 milijardami let širi, vendar je to odkritje osupljivo. Če se bo hitrost širjenja še povečevala, bo vesolje končalo v ledu," je zapisala švedska akademija. Nagrado, vredno deset milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov), bodo v Stockholmu podelili 10. de- cembra na obletnico smrti ustanovi- telja nagrade Alfreda Nobela. (sta) ANDREJ BAJT V Sloveniji jedrska varnost na visoki ravni Pri stresnih testih se je pokazalo, da bi krška jedrska elektrarna zdržala bistveno večjo stopnjo potresa od predvidene. (Igor Napast) Država naj pospeši gra- dnjo odlagališča za radio- aktivne odpadke, menijo v Mednarodni agenciji za atomsko energijo LAURA ŠTRASER "Stanje jedrske varnosti v Sloveniji je na pričakovani visoki ravni," je včeraj dejal minister za okolje in prostor Roko Žarnic in tako povzel ugotovi- tve Mednarodne agencije za atomsko energijo (IRRS), ki je v minulih dese- tih dneh pregledovala delovanje naše infrastrukture na področju jedrske in sevalne varnosti. "Danes se je zaključil proces, ki se je začel že leta 2008. Na njegov za- ključek so vplivali tudi dogodki na Japonskem, ki so prispevali dodatne zahteve, dodatna vprašanja, na katera je bilo treba odgovoriti. Strokovnjaki so ravnali po zelo natančnih in zah- tevnih mednarodnih standardih. Delo so zaključili v približno sto strani dolgem poročilu, katerega osnutek že imamo. V bližnji prihodnosti bomo dobili še uradno verzijo. Kot je razvidno iz poročila, je vse- bina kar pohvalna za naše službe, ki se s tem ukvarjajo - delo opravlja- jo pravilno, so dobro organizirani in bistvenih problemov ni," je po- udaril minister. Kot je pojasnil di- rektor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar, so strokovnjaki ob te- meljitem pregledu dela uprave med drugim ugotovili, da zakonodaja in način dela uprave ustrezata medna- rodnim standardom. Opozorili so tudi na zamudo pri gradnji odlagali- šča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. "Prepoznali so, da bi lahko iz tega čez nekaj let nastal problem na terenu, če bo zmanjkalo prosto- rov v skladišču v jedrski elektrarni in bo treba te odpadke nekam odlo- žiti. Priporočajo, da naj država čim prej pospeši gradnjo odlagališča," je razložil Stritar. Po prvotnih načrtih bi moralo odlagališče začeti obratovati leta 2013, lokacijo pa je vlada odobrila konec leta 2009 z odobritvijo držav- nega prostorskega načrta: "Na žalost se je od takrat izredno malo naredi- lo. Lokacija je prazna, na njej se nič ne dogaja, dokumentacija pa se komajda pripravlja in nabira z zamudo. Niti teoretično ni več možno, da bi odla- gališče imeli do 2013. Zato bi bilo res nujno, da se delo pospeši in se odlaga- lišče zgradi vsekakor prej, preden bo skladišče v elektrarni polno in bomo morali elektrarno zaradi tega ustavi- ti in bo namesto elektrike začela pro- izvajati probleme, ki jih bomo tako ali tako morali enkrat rešiti." Člani agencije pa so vladi naloži- li tudi sprejetje nacionalne strategije jedrske varnosti, krovni strateški do- kument, ki naj bi zagotavljal pravilen razvoj infrastrukture na tem podro- čju. NEK varna pred potresi in poplavami V poročilu Mednarodne agencije za atomsko energijo so vključeni tudi že izvedeni stresni testi Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Na podlagi poroči- la, ki so ga prejeli iz NEK, so objavili nacionalno poročilo o stresnih testih, katero so poslali v Bruselj. "V tem poročilu nismo ugotovili kakšnih drama- tičnih novosti, saj smo bili zelo dobro seznanjeni o vseh naravnih pojavih, ki ogrožajo našo elektrarno," je dejal direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar. Pri stresnih testih se je pokazalo, da bi elektrarna, ki je gra- jena za določeno stopnjo potresa, zdržala bistveno večjo stopnjo od predvi- dene: "Dejansko bi moral biti potres nepredvidljive moči oziroma takšne, za katero seizmologi pravijo, da je na našem območju sploh ne more biti." Hkrati smo lahko pomirjeni glede poplav. V zadnjih letih so namreč začeli dodatno zaščito elektrarne, ravno sedaj pa poteka nadgradnja nasipov ob Savi. Tudi če bodo bistveno večje poplave kot kadarkoli doslej, se bo voda izlivala na desni breg Save na polja, medtem ko bo levi breg, kjer je elektrarna, ostal suh, poudarja Stritar.