URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Rekli so Golida gnojni- ce po SDS / i • v Branko Grims, poslanec SDS, o "oči- tnem namenu" parlamentarne pre- iskave o brezplačnikih, domnevno povezanih s SDS: "V resnici gre za čisto navaden napad na dejansko svobodo medijev. Od ustanovitve komisije (ki je preiskovala politič- no in finančno ozadje predvolilnih brezplačnih tednikov Slovenski tednik in Ekspres, op. a.), načina nje- nega dela, načina sprejemanja konč- nega poročila do njenega sedanjega ravnanja in drugih vpletenih v to zgodbo je očitno, da gre za izrazit direkten napad na svobodo medi- jev. Imeli smo dva medija v Sloveniji, ki sta odprla vrednostno drugi zorni kot, odstopajoč od večine drugih medijev, in zdaj je treba z vsemi sredstvi to sesuti in preprečiti, da se ne bi zgodilo kaj podobnega. In če se pri tem zlije še kakšna golida gnoj- nice na SDS, je še toliko bolje. V re- snici je SDS samo kolateralna škoda. Glavni cilj je očitno zastraševanje, da se slučajno ne bi še kdo v Sloveni- ji opogumil in poskušal vzpostaviti nov medij, predvsem pa z vidika vre- dnot in uredniške politike kakšen drugačen medij, ki bi odstopal od tiste v osrednjih medijih." (ka) Poslanci lahko pogledajo poročilo Državni zbor že skoraj teden dni po- slancem omogoča vpogled v končno poročilo preiskovalne komisije o brezplačnikih, a poročila ni dovoljeno javno razkriti, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi državnega zbora. S tem pojasnilom so kot netočne označi- li izjave poslanca SDS Branka Grimsa, da poslanci nimajo vpogleda v poro- čilo. Grims je namreč na ponedeljko- vi tiskovni konferenci pojasnil, da naj bi včeraj na kolegiju predsednika dr- žavnega zbora odločali o izredni seji, na kateri bi obravnavali poročilo pre- iskovalne komisije, ki je obravnava- la izhajanje brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik, a poslanci še nimajo vpogleda v poročilo. Za izredno sejo, na kateri bodo po- slanci obravnavali končno poročilo, bodo v državnem zboru priskrbeli 90 kopij poročila. Dobili jih bodo vsi po- slanci, tako da jim bo zagotovljeno ne- moteno delo na seji. (sta) VOX POPULI Podpirate odločitev ustavnega sodišča o prepovedi imenovanja nove ceste mimo Stožic po Titu? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Menite, da bi šolnine povečale kakovost študija na slovenskih univerzah? 45 % Da 55 % Ne Število glasov: 337 Stožice - športni park težav Po neuradnih podatkih ministrstvo za šolstvo in šport od Mestne občine Ljubljana terja vračilo skoraj dveh milijonov evrov, namenjenih Stoži- cam. To je samo še ena od težav, v katerih se je znašel ta športni park SAMO TRTNIK Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič bo danes predstavil podrob- nosti financiranja večnamenskega sta- diona Stožice. Po neuradnih podatkih ministrstvo od Mestne občine Ljublja- na zahteva vračilo 1,9 milijona evrov od 9,4 milijona evrov, kolikor jih je Ljubljana prejela lani poleti na razpi- su za sofinanciranje športnih objektov. Mestna občina naj bi bila namreč v prijavi na razpis navedla nekaj napač- nih številk, kot strošek pa naj bi bila prijavila tudi svoje terjatve do SCT, ki je v stečaju. Delta prišla in tudi odšla To je samo še dodatni kamenček v celotnem mozaiku težav športnega parka Stožice. Ta finančno ambiciozen projekt, ki naj bi v slovensko prestol- nico končno prinesel sodoben stadion in dvorano, se namreč skoraj ves čas spopada s težavami. Na začetku pro- jekta, leta 2008, naj bi največje breme gradnje prevzela nase srbska družba Delta, ki naj bi financirala gradnjo ce- lotnega kompleksa, v zameno pa bi v upravljanje dobila trgovsko središče. Po predpogodbi naj bi Delta v celoten kompleks vložila 242,5 milijona evrov. Težava pa nastane s prihodom fi- nančne krize, zaradi katere Delti uspe pravočasno plačati samo 5 milijonov evrov, z ostalimi plačili pa zamuja. Sledi podaljševanje rokov, aprila 2009 pa mora Delta vseeno od projekta od- stopiti, kar je povzročilo veliko fi- nančno luknjo pri gradnji projekta. Kljub temu sta župan Zoran Jankovic in direktor Grepa Zlatko Sraka, ki je zasebni partner mestne občine, ves čas zatrjevala, da je vse pod kontrolo. Finančne težave so prinesle še težave zaradi neplačevanja izvajalcev in podi- zvajalcev, kar je celo ogrozilo odprtje dvorane 10. avgusta lani. Kdaj bo dokončano nakupovalno središče? Luknjo je sicer deloma zapolnila av- strijska Supernova, ki je prevzela financiranje gradnje trgovskega sre- dišča, nastale pa so težave pri prido- bivanju najemnikov za prostore. Prav trgovska dejavnost namreč projekt Športni park Stožice: težave, težave in težave s financiranjem s trgovskim središčem z imenom dvorane in stadiona Po izstopu srbske Delte projekt rešujejo avstrijska Supernova, konzorcij sedmih bank in razpisi države. Znanih je samo nekaj večjih najemnikov, datum odprtja ostaja uganka. Naprej naj bi ime izbirali Ljubljančani, na koncu ga je kupila Zavarovalnica Triglav v lasti države. ^ J , \ Po novem letu se bosta dvorana in stadion imenovala Arena Triglav lahko pripelje na zeleno vejo. Za zdaj je znanih samo nekaj imen, kot so Mer- cator, Intersport in Big Bang, ni pa še znano, kdaj dejansko bo nakupoval- no središče odprto. Na spletni strani Grepa še vedno piše, da je otvoritev napovedana za letos. Jankovic je v ne- davnem intervjuju za Delo napovedal, da bi lahko bila otvoritev nekje med letošnjim decembrom in marcem pri- hodnje leto. Pri finančnem prestrukturiranju projekta je Grepo potreboval dodatnih 150 milijonov evrov. Konzorcij sedmih bank (NLB, Abanka Vipa, Banka Celje, Factor banka, Gorenjska banka, NKBM in SID banka) je odobril 115 milijonov evrov posojila, drugo naj bi prinesle investicije iz Libije. Pisna zagotovila o tem je iz te države prinesel predse- dnik vlade Borut Pahor. A kaj ko v tej državi izbruhnila vojna in odpihnila vse libijske investicije v Sloveniji. Sedaj je pomoč prišla iz Italije v obliki inve- sticijske družbe Larry Smith Italia, ki se ukvarja prav z upravljanjem naku- povalnih središč. Zaželena je pomoč države V dodatne finančne težave je projekt pahnila naknadna želja mestne občine po ogrevani dvorani in pomožnem nogometnem igrišču. Ker je to doda- tno za nekaj milijonov evrov podra- žilo projekt, je mestna občina skušala denar pridobiti od države. Ministrstvo za finance je lani maja zavrnilo pre- dlog ministrstva za šolstvo in šport, da naj se 20 milijonov evrov nameni iz proračuna, slednje je potem obja- vilo razpis za sofinanciranje športnih objektov v znesku 9,4 milijona evrov. Največ točk je dobil projekt Stožice, ostali trije projekti (Univerze v Mari- boru, Strelskega centra Gaj in Javnega zavoda za šport Mestne občine Koper) pa so bili zavrnjeni. Zaradi sumov, da je šlo za vnaprej dogovorjen izid raz- pisa, se je minister Lukšič moral zago- varjati pred poslanci. Težave so se bile tudi pri sami gra- dnji dvorane in stadiona. Tako je upo- rabno dovoljenje prišlo šele tik pred otvoritveno košarkarsko tekmo med Slovenijo in Španijo. Poleg tega se je iz- kazalo, da je akustika v dvorani zelo slaba, čeprav je od začetka znano, da bo namenjena tudi koncertom. To zah- teva dodatno investicijo v vrednosti milijon evrov. Podobno je na stadi- onu, kjer se je predvsem na zadnji tekmi na derbiju med NK Mariborom in NK Olimpijo izkazalo, da stadion ni najprimernejši za tekme z veliko ču- stvenega naboja. Prav tako se pri vsaki večji prireditvi izkaže, da so parkirišča zelo pomanjkljivo urejena. Obiskoval- ci se pritožujejo tudi nad pomanjka- njem stranišč. Od 2012 Arena Triglav Se je pa včeraj našla rešitev ene od težav, ki jih ima ta športni park, namreč njegovo ime. Prvotno je bilo predvideno, da bodo ime dvorani in stadionu določili Ljubljančani. Prišlo je veliko predlogov, a po Jankovicevih besedah nihče ni dovolj močno izsto- pal. V igri sta bili dve drugi možnosti: obstanek imena Stožice ali pa prodaja imena. Podobno kot je Siemens Arena v Vilni, Allianz Arena v Munchnu, Phillips Stadion v Eindhovenu ter v Sloveniji Petrol Arena v Celju in Dvo- rana Zlatorog v Laškem. Na prvi razpis se ni prijavil nihče, na ponovljeni razpis pa dve podjetji v državni lasti: Petrol in Zavarovalni- ca Triglav (slednja samo s pismom o nameri). Ker je bila ponudba Petrola - za obdobje petih let 200.000 evrov na leto - prenizka, se je občina poga- jala z Zavarovalnico Triglav. Ta bo za obdobje petih let postala general- ni pokrovitelj stadiona in dvorane za ceno 500.000 evrov na leto. Po novem letu se bosta torej dvorana in stadi- on imenovala Arena Triglav. Predse- dnik uprave Triglava Matjaž Rakovec računa, da bodo s tem okrepili ime na območju bivše Jugoslavije. Verje- tno predvsem preko Union Olimpije, ki nastopa tudi v jadranski košarkar- ski ligi. Nova posojila Grčij bo mogoče dodatno zavarovati Slovensko ministrstvo za finance bo preučilo, ali se to splača, pravi minister DARJA KOCBEK B R U S E LJ ( OD N A ŠE D O P I S N I C E ) Finančni ministri iz 17 članic z evrom so v ponedeljek zvečer na zasedanju evroskupine v Luksemburgu dosegli dogovor o zahtevi Finske za dodatno zavarovanje njenih posojil Grčiji. Gre za nova posojila na podlagi dogovora voditeljev na vrhu evroobmočja julija letos v znesku 109 milijard evrov iz re- ševalnega sklada EFSF. Dogovor o dodatnih zavarovanjih ne velja za šesti obrok posojila Grčiji v znesku 8 milijard evrov iz lanskega svežnja 110 milijard evrov pomoči, ka- terega nakazilo bo odvisno od poroči- la trojke evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega de- narnega sklada, ali je Grčija izpolnila pogoje. Odločitev bo menda sprejeta enkrat oktobra. Belgijski finančni minister Didier Reynders je po zasedanju dejal, da je grška delegacija povedala, da denar po- trebujejo najkasneje v drugem tednu novembra. Do zdaj je veljalo, da je zadnji rok sredi oktobra. Predsednik evrop- skupine Jean-Claude Juncker je spet odločno zavrnil možnosti, da bi Grčija zapustila evroobmočje ali bankrotirala. Možnost za dodatno zavarovanje novih posojil Grčiji ne velja le za Finsko, pod določenimi pogoji pa ga bodo lahko uveljavile vse države, ki imajo evro, pravi Juncker. Glede na razpravo na za- sedanju pa sklepa, da se razen Finske nobena druga ne bo odločila za to. "Sedaj bo treba glede na ceno za- varovanja preučiti, ali se to splača ali ne," pa je po poročanju STA pove- dal slovenski finančni minister Franc Križanič. Najprej bodo možnost pri- stopa k mehanizmu zavarovanj preu- čili na finančnem ministrstvu, potem pa to predložili vladi. Minister meni, da bo še dovolj časa tudi za predložitev zadeve v obravnavo ustreznim parla- mentarnim odborom. Država, ki se bo odločila za do- datno zavarovanje posojil Grčiji, bo morala v enkratnem znesku vplača- ti svoj delež v stalni reševalni sklad ESM, ki bo sredi leta 2013 nadomestil sklad EFSF, odpovedati se bo morala koristim, ki jih bodo deležne druge države članice v okviru EFSF, na izpla- čilo zavarovalnine pa bo morala poča- kati do zapadlosti posojil EFSF, kar bo predvidoma 15 do 30 let, so sporočili z ministrstva za finance. Če bi se Slo- venija odločila za uveljavitev dodatne- ga zavarovanja, bi v ESM morala leta 2013 vplačati celoten znesek 342 mi- lijonov evrov namesto 68,4 milijona evrov, kolikor je letni obrok za vpla- čilo v petih letih. "Oportunitetni stro- šek enkratnega vplačila bi za Slovenijo po prvi oceni znašal najmanj 40 mi- lijonov evrov. Poleg tega bi bilo treba upoštevati še strošek izgube deleža dobička v okviru EFSF, ki pa ga v tem trenutku ni mogoče oceniti," so še spo- ročili z ministrstva za finance. Finančni ministri članic EU so na rednem zasedanju sveta EU za eko- nomske in finančne zadeve (Ecofin) po potrditvi v evropskem parlamen- tu sprejeli sveženj predpisov za gospo- darsko upravljanje, katerega namen je preprečiti ponovitev takšne dolžni- ške krize, s kakršno se zdaj soočajo države z evrom. Zdaj je na vrsti prevod v uradne jezike članic EU, šele potem pa dokončna potrditev. Novi predpi- si, ki vključujejo kazni za države, ki se bodo preveč zadolževale, bodo pred- vidoma začeli veljati 1. januarja priho- dnje leto. Evropska komisija bo ukrepe za zmanjšanje rasti proračunskega pri- manjkljaja, javnega dolga in povečanje konkurenčnosti gospodarstva lahko zahtevala, še preden bo posamezna država članica prekoračila dovoljeno mejo.