URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

sreda, 5. o k t o b ra 201 V ŽARIŠČU dnevna@vecer.c om 5 Patria: finskidokazi ostajajo v sodnem spisu Zaradi pritožb na višje sodišče, ki nima roka, v katerem mora odločiti o pritožbi obrambe in obtoženih, je vprašanje, ali se bo sojenje na ljubljanskem okrajnem sodi- šču že nadaljevalo 17. oktobra, ko je razpisana naslednja obravnava. (Tit Košir) ODMEV Za dobro skupnosti ALES KOCJAN "Morda bi v perspektivi lahko oblikovali tudi skupne organe na področjih, kjer sedaj niso možni, na primer preiskovalne organe, saj organizirani kriminal presega meje, države, zlasti šibkejše, pa se niso sposobne spopasti s tem problemom." Tako je razmišljal dr. Milan Zver, vidni član SDS, v intervju- ju za Večer minulo soboto. Evropa res nima učinkovitih skupnih organov pregona, ima pa možnost ustanavljanja skupnih preiskovalnih skupin za preiskavo kaznivih dejanj, ki presegajo meje posameznih držav članic. Na to je opozorilo ljubljansko okrajno sodišče, ki je zavrnilo predlog obrambe treh slovenskih obdolžencev za izločitev večine dokazov v zadevi Patria. Kar 354 listinskih in drugih dokaznih predlogov (našteti so na dvajsetih straneh sklepa sodišča) je skušala obramba Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Jožeta Zagožna v zadevi Patria izločiti iz spisa tega odmevne- ga procesa, a ji sodišče ni ugodilo. Odločitve sodišča včeraj ni komentiral Janez Janša. Ni je komentirala stranka. In ni je komentiral Janšev zagovornik Franci Matoz. Nenavadno, glede na to, da so doslej vsi omenjeni poteze sodišča in še posebno tožilstva pogosto komentirali in celo napadali. Še bolj nenavadno, ker se je v minulih tednih, ko je afera Patria končno začela dobivati sodni epilog, v javnosti pojavila kopica "pravnih mnenj" o tem, kakšna bo končna razsodba. Tudi drugi dežurni komentatorji in zagovorniki teze o politično podtaknjeni aferi udbomafije in ostalih podtalnih struktur so molčali. A v resnici to niti ni presenetljivo ali nenavadno. S političnega vidika, ki je prav zaradi izpostavljenosti najresnejše- ga pretendenta za prihodnjega slovenskega mandatarja neizbežen in nadvse pomemben v zadevi Patria, je takšno ravnanje modro in pričakovano. Janša namreč z izločanjem dokazov svoje nedolžnosti, o kateri zelo odločno prepričuje javnost, ne bi izkazal na politično korekten način, saj bi nenehno nad njim visela senca odmevnih obtožb. Sedaj ima bistveno boljše možnosti, da pred volivci opere ime stranke SDS. Tako da dokaže nedolžnost oziroma da tožilstvu ne uspe dokazati njegove/njihove krivde. Za volivce bo takšna katarza po aferi, ki zastruplja volilno telo, narod in politično krajino, bistveno boljša kot izločanje dokazov, ki so po besedah vseh obdolžencev jalovi, nepomembni oziroma jih sploh ni. Svetovni dan učiteljev Slovenija ima 45.600 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov v pedago- ških poklicih. 9600 je vzgojiteljev in pomočnikov v vrtcih, 16.000 razrednih in predmetnih učiteljev, 7500 je srednješolskih učiteljev, 1700 je zaposlenih na višjih strokovnih šolah, 5200 pa v visokošolskih zavodih. 80 odstotkov je žensk, moški pa so predvsem na vodilnih položajih, so ob mednarodnem dnevu uči- teljev pojasnili v Svizu. V zdajšniji krizi upajo, da novi oblasti ne bo prišlo na misel odpuščanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. (fž) Sindikati niso dobil popravkov interventnega zakona Sodnica Barbara Klajn- šek je zavrnila zahtevo obrambe treh obdolženih v zadevi Patria po izločitvi dokazov, pridobljenih na Finskem in v Avstriji DAMIJANA ŽIŠT ALEŠ KOCJAN Tri tedne po zadnji obravnavi v aferi Patria, v kateri je obramba predlaga- la izločitev nekaterih dokazov iz so- dnega spisa - predvsem pridobljenih iz Finske in Avstrije -, je sodnica Bar- bara Klajnšek, ki vodi sojenje, odlo- čila, da se zahtevi obrambe ne ugodi oziroma da se njen predlog po izloči- tvi večine dokazov v sodnem spisu zavrne. Poročali smo, da so na zatožno klop sedli predsednik SDS in nek- danji premier Janez Janša, brigadir Tone Krkovič, nekdanji direktor HSE Jože Zagožen, direktor Rotisa Ivan črnkovič in poslovnež Walter Wolf, ki jim tožilstvo očita domnevna ka- zniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakoni- to posredovanje v oklepniškem poslu, v katerem je država kupila osemko- lesnike finskega orožarskega koncer- na Patria. Nekateri odvetniki obtoženih so zaradi odločitve sodnice že napoveda- li pritožbo na višje sodišče, kamor se morajo pritožiti v osmih dneh po pre- jemu tega sklepa, torej do naslednjega ponedeljka. Zaradi pritožb na višje so- dišče, ki nima roka, v katerem mora odločiti o pritožbi obrambe in obto- ženih, je vprašanje, ali se bo sojenje že nadaljevalo 17. oktobra, ko je razpisa- na naslednja obravnava. Črnkovičev odvetnik Dejan Mar- kovic - pridružila sta se mu tudi Janšev zagovornik Franci Matoz in Zagožnov zagovornik Boris Marčič - je zahteval izločitev dokazov, pridobljenih od finskih in avstrijskih organov prego- na, povezanih z domnevno spornimi posli finske Patrie. Obramba zatrjuje, da na Finskem preiskovalci prič med zaslišanji niso obveščali o pravici do molka, opravljali so hišne preiskave brez odredbe sodišča, kar zahtevajo zakoni v Sloveniji, pa tudi v Avstriji za poseg v komunikacijska sredstva niso pridobili sodne odločbe, kar je v nasprotju z našimi zakoni in ustavo glede zagotavljanja človekovih pravic v predkazenskih in sodnih postop- kih. Toda sodišču se zdi bistveno, da so finski organi ravnali za potrebe njiho- vega, domačega kazenskega postopka, kar pomeni, da pri presoji dovoljenosti hišnih preiskav na Finskem ni mogoče uporabiti določb slovenske ustave, ki lahko po svoji naravi naslavljajo le slo- venske organe. Človekove pravice niso bile kršene Sodnica Klajnškova je v sklepu med drugim zapisala, "da so vsi dokazi zbrani na podlagi 3. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU, ki se zavze- ma za to, da se enakopravno upošte- vajo dokazi, ki so jih pridobile članice EU, vsaka država pa je dolžna spošto- vati pravo druge države, razen če gre za kršitev temeljnih pravic". Sodnica je v obrazložitvi opozori- la, da od finskih organov ni mogoče pričakovati, da bi v celoti ravnali skladno s pravili slovenskega kazen- skega procesnega prava. To je namreč neizogibna posledica teritorialnih meja suverenosti Republike Slove- nije. Povrh vsega pravila slovenske- ga zakona o kazenskem postopku veljajo za slovenske državne organe in udeležence kazenskega postop- ka, nikakor pa ne za organe drugih držav, zato dokaznih prepovedi in sankcij za njihove kršitve po sloven- skem zakonu o kazenskem postop- ku ni mogoče uporabljati pri presoji dovoljenosti dokazov, pridobljenih v tujini v postopkih pred tujimi držav- nimi organi. Podlaga za to, kako so prišli posa- mezni dokumenti do slovenskih or- ganov, je povsem jasna in zakonita, še zapiše sodnica, saj gre za sodelova- nje med organi Slovenije, Avstrije in Finske, ki je bilo vnaprej dogovorjeno in potrjeno s podpisom sporazuma o ustanovitvi skupne preiskovalne sku- pine. "S slovenske strani je sporazum podpisala takratna generalna držav- na tožilka Barbara Brezigar," je še v sklepu zapisala sodnica Klajnškova. Obramba se ne strinja "Na sklep se bomo nedvomno pritožili na višje sodišče," komentira odvetnik Markovic, "saj se ne strinjamo s sta- liščem sodnice pri njeni oceni o spo- štovanju človekovih pravic v finskih in avstrijskih postopkih. Kot tudi s tem ne, da so bili dokazi v obeh drža- vah pridobljeni zakonito oziroma da veljajo tudi pri nas, čeprav v Sloveni- ji veljajo veliko višji pravni standardi glede pridobivanja dokazov in spo- štovanja človekovih pravic v predka- zenskih postopkih kot na Finskem in v Avstriji." In dodaja, da se ne strinja z oceno sodnice, da ni mogoče priča- kovati od tujih organov pregona, da bodo pri sumih kaznivih dejanj, ki jih samoiniciativno preiskujejo v tujini in za potrebe njihovega kazenskega postopka, v celoti ravnali skladno s pravili slovenskega kazenskega pro- cesnega prava: "In tudi to bo eden od pritožbenih navedkov v pritožbi na višje sodišče." Odvetnik Walterja Wolfa Andrej Kac je prav tako že napovedal pritožbo na višje sodišče, in sicer iz dveh razlo- gov: "Sodišče sploh ni v celoti odgovo- rilo na vse navedbe obrambe, tako se sploh ni natančno izreklo o pritožbi obrambe, da so bile v predkazenskih postopkih na Finskem in v Avstriji osumljenim kršene človekove pravi- ce. Zato menim, da je prišlo do kršitev določb zakona o pravdnem postopku. Prav tako se ne strinjam s sodiščem, da so bili dokazi v tujini pridobljeni zakonito." Odvetnik Jože Hribernik, Krkovičev zagovornik, pa se na sklep sodišča ne bo pritožil, "saj se zahteva- ni izločeni dokazi iz Finske in Avstrije ne nanašajo na Toneta Krkoviča". Od- vetnik Franci Matoz kljub številnim pozivom za Večer ni bil dosegljiv za komentar. Medresorsko usklajevanje na vladi padlo v vodo, saj se niso mogli poenotiti, kaj bi s plačami sodnikov. Za dogovor so tako mini- malne možnosti. Podporo neusklajenemu zakonu že vnaprej odrekel SD URŠKA MLINARIČ Po ponedeljkovih prvih neuspešnih pogovorih sindikatov javnega sektor- ja in vlade o predlogu interventnega zakona, po katerem bi napredovanja javnih uslužbencev ostala zamrznjena tudi v letu 2012, zamrznjene pa bi bile tudi plače in pokojnine, je bilo včeraj neuspešno še medresorsko usklajeva- nje na vladi. Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je tako namesto popravlje- nega predloga interventnega zakona sindikatom včeraj sporočila, da v medresorskem usklajevanju ni bilo mogoče doseči soglasja. Jabolko spora so plače pravosodnih funkcionarjev, ki bi se po predlogu zakona najprej uskladile z dvema odločbama ustav- nega sodišča, šele potem pa bi jih, tako kot drugim funkcionarjem, znižali za štiri odstotke. Na to niso pripravlje- ni pristati v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja, kjer se sprašujejo, zakaj je uskladitev potrebna prav zdaj in zakaj takšni pri- vilegiji le za eno skupino. A jim predse- dnica sodniškega društva Janja Roblek odgovarja, da gre za končno odpravo neustavnosti in ne za privilegije. Ob dopisu, tako Štrukelj, so sin- dikati dobil tudi predlog dogovora, v katerega so vključeni že znani pre- dlogi iz interventnega zakona, a brez dveh zahtev konfederacije: da se vlada zaveže, da v letu 2012 ne bo enostran- sko posegala v plače javnih uslužben- cev in da se bodo plače usklajevale z inflacijo v enakem odstotku kot po- kojnine. Takšen odgovor vlade sindi- katom pa pomeni, da je kakršnakoli možnost dogovora s sindikati že sko- rajda padla v vodo, saj v konfederaciji ne bodo pristali na to, da bi bili pra- vosodni funkcionarji "privilegira- ni", v velikem delu sindikatov pa ne bi pristali na omenjeni dogovor, saj obljubam, da se bo vlada držala dane besede, ne verjamejo. V pogajalski skupini dela sindika- tov javnega sektorja, ki jo vodi Dušan Miščevič, pravijo, da se bodo pripra- vljeni pogovarjati šele, ko bo vlada predlagala pravično porazdelitev bremen v družbi. Policijski sindikat Slovenije je v pismu vladi zapisal, da ne pristajajo na nobene poskuse uve- ljavitve interventnega zakona v letu 2012, da imajo že sklican stavkovni odbor in da bodo v primeru enostran- skih ukrepov sprejeli ukrepe proti vladi. Ta naj bi zdaj poskušala soglasje o morebitnih popravkih interventne- ga zakona doseči kar na četrtkovi seji vlade. A četudi bi ji to uspelo, ji časa zmanjkuje, saj mora predlog zakona v parlament poslati do petka. Tu pa je že nov problem. V poslan- ski skupini SD so se namreč včeraj so- glasno odločili, je povedal njen vodja Dušan Kumer, da predloga, ki bi bil neusklajen s sindikati in upokojenci, v državnem zboru ne bodo podprli. Zato vlado pozivajo, naj dogovor s sin- dikati doseže ali pa predloga sploh ne pošilja v državni zbor. Če bi neusklajen predlog vlada vendarle poslala v par- lament, v sindikatih že napovedujejo zbiranje podpisov za razpis naknadne- ga zakonodajnega referenduma. Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeva 1, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova 9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 38.500 izvodov. Cena izvodaod ponedeljka do petka je1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za oktober 2011 znaša28,98 EUR, za upokojence inštudente 25,93 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakona o davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere seobračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5%. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.